Družba KD Skladi je na svoji spletni strani objavila redno mesečno poročilo investicijskih skladov za februar 2014 (14 podskladov KD Krovnega sklada). Dodali so mu tudi skupen naložbeni komentar, ki so ga pripravili upravitelji.

Naložbeni komentar – februar 2014

Januarsko depresijo na globalnih kapitalskih trgih je v februarju nadomestil nov val optimizma. Nekoliko slabši makroekonomski podatki, ki so zaznamovali pretekli mesec, so bili pozabljeni, kar se je najlepše izrazilo v zgodovinsko visokih vrednostih ameriškega delniškega indeksa S&P 500. Kljub splošno še vedno zelo nizkemu sentimentu do trgov v razvoju so nekateri vlagatelji izkoristili januarsko korekcijo za nakupe, kar se je v drugi polovici meseca pokazalo v rasti tečajev.

Evropska ekonomija nadaljuje okrevanje. Podatki o gospodarski rasti za zadnje četrtletje preteklega leta so pokazali nadaljevanje okrevanja gospodarske aktivnosti skoraj v vseh evropskih državah. Indeks zaupanja nabavnih menedžerjev (PMI), ki prikazuje sentiment v proizvodnem sektorju, tudi februarja kaže nadaljnje okrevanje gospodarske aktivnosti v Evropi, kar se je izrazilo tudi na delniških tečajih. Evropski delniški indeks MSCI Europe je v februarju pridobil 4,6 odstotka vrednosti. Kljub okrevanju industrijske proizvodnje se Evropa še vedno spopada s (pre)slabo delujočim bančnim sistemom. Za trajnejše okrevanje je nujno povečanje kreditne aktivnosti finančnih ustanov, saj večina malih in srednje velikih podjetij še vedno težko dostopa do tovrstnih virov financiranja. Dodatne preglavice v Evropi povzroča izjemno nizka inflacija, vse več pa se govori o morebitni deflaciji. Zaradi nedelujočega finančnega sistema in grožnje deflacije so vedno glasnejše govorice o novem valu monetarnih spodbud ECB.

Ameriški delniški trg (MSCI North America) je februarja zrasel za dobra dva odstotka. Izjemne vremenske razmere so nekoliko zameglile zadnje makroekonomske podatke, ki so bili sicer nekoliko slabši, vendar je zdaj še prezgodaj ocenjevati, koliko tega lahko pripišemo vremenskim ujmam, ki so prizadele vzhodno obalo ZDA. Na drugi strani je Kongres implementacijo pravila o meji zadolževanja prestavil na prihodnje leto, zaradi česar lahko letos pričakujemo mirnejše leto na ameriškem političnem parketu. Za dodaten optimizem med vlagatelji je poskrbel tudi nov val združitev in prevzemov v ZDA.

Trgi v razvoju so ponovno postregli z veliko nestanovitnostjo. Glavne zgodbe iz meseca januarja so se nadaljevale tudi v februarju. Če so se politične težave v Turčiji, Venezueli in na Tajskem nekoliko umirile, žal tega ne moremo trditi za Ukrajino, kjer so se ulični protesti prelevili v zaslombo nove »hladne vojne«. V luči velikih valutnih nihanj ne preseneča, da je bila donosnost delniških trgov večinoma pogojena z dejanji posameznih nacionalnih centralnih bank. Države, katerih centralne banke so bile v preteklem mesecu bolj proaktivne, so bile »nagrajene« z rastjo na delniških trgih, in obratno. še zlasti dobro se je odrezala Indija (Indijska centralna banka), ki je s svojimi dejanji in izjavami zajezila beg (tujega) kapitala iz države ter s tem stabilizirala domačo valuto.

Obrobni regijski trgi so mesec ponovno zaključili pozitivno. Najbolje se je odrezal indeks slovenskega borznega trga, medtem ko sta Hrvaška in Srbija doživeli manjši popravek. Glavna gonilna sila za rast slovenskega borznega indeksa ostajajo privatizacija podjetij v (večinski) državni lasti in pričakovani prevzemi nekaterih podjetij.

Okolje v februarju je bilo posebej naklonjeno obrobnim državam, še zlasti Grčiji, Portugalski in Sloveniji, katere zahtevana donosnost 10-letne obveznice se je znižala za dobrih 80 bazičnih točk, na slabe 4 odstotke konec meseca. Rasti cen obveznic smo opazili tudi v Italiji in španiji. Tako se je splošni obvezniški indeks povišal kljub umirjenem stanju na trgu jedrnih držav, kjer je zahtevana donosnost 10-letne nemške državne obveznice ostala nespremenjena pri dobrega 1,6 odstotka. Treba je omeniti tudi, da so špekulativne obveznice dosegle ravni, ki smo jih nazadnje videli pred začetkom krize, kar kaže njihovo precenjenost.

Ni skrivnost, da Vladimir Putin goji ambicije do nostalgične obuditve Sovjetskega imperija pod imenom »Evrazijska Unija«, v katerem bi imela svoje mesto tudi Ukrajina. Pričakovani vzpon na oblast proevropske opozicije bi Ukrajino zagotovo oddaljil od te ideje, zaradi česar ni izključena niti možnost posredovanja ruskih vojaških sil na ozemlju Ukrajine. V tem primeru bi državljanska vojna najverjetneje državo razdelila na dva dela, »zahodni zahod« in »ruski vzhod«. Grožnjo ruskega vojaškega posredovanja je poleg tega treba gledati v kontekstu  implikacije  ukrajinske revolucije v širši regiji. V primeru, neodločnega odgovora Rusije, bi se lahko hitro opogumili preostali »uporniki«, med katerimi sta v zadnjem obdobju najglasnejša  Kazahstan in Uzbekistan. S tem bi se dodatno omajala ruska prevlada v tem delu sveta. Na drugi strani bi Putin z vojaškim posredovanjem  lokalni svetovni javnosti sporočil, da njegova vladavina temelji izključno na ustrahovanju in prisili, s čimer bi Rusijo pahnil nazaj v temno obdobje hladne vojne. Z vidika EU (in ZDA) je ideja »evropske« Ukrajine zagotovo privlačna, vendar (najverjetneje) ne za ceno vojne pred njenimi vrati. Predvsem pa si EU ne želi neposrednega konflikta z njenim največjim energetskim partnerjem, Rusijo. Kako odvisna je Evropa od ruskega plina in kako pomembna ji je stabilnost v Ukrajini (prek katere poteka ena ključnih dobavnih poti), je bilo najlepše opazno leta 2009. Tedaj je namreč Rusija zaradi spora zaradi cen ustavila dobavo plina v Ukrajino in s tem ohromila velik del Evrope. Kljub velikim vložkom z namenom razpršitve virov energentov je večina evropskih držav še vedno odvisna od ruskega plina in kot taka ranljiva v primeru prekinitve oskrbe.

Najboljša rešitev za  vse vpletene strani bi bila ureditev Ukrajine po vzoru Finske. V tem primeru bi se  med Rusijo, Ukrajino in EU vzpostavil vzajemno spoštljiv medsosedski odnos, ki bi temeljil na ekonomski povezavi. Ukrajina bi se seveda morala odpovedati kakršnem koli vojaškem zavezništvu, ki bi ga lahko v Moskvi interpretirali kot potencialno grožnjo (beri Nato). Rusija pa bi na tak način lahko še poglobila ekonomsko sodelovanje z EU.    

Sašo šmigić, KD Skladi

Družba KD Skladi je na svoji spletni strani objavila redno mesečno poročilo investicijskih skladov za december 2013 (14 podskladov KD Krovnega sklada). Dodali so mu tudi skupen naložbeni komentar, ki so ga pripravili upravitelji.

Naložbeni komentar – december 2013

Leto 2013 je bilo za kapitalske trge zelo uspešno. Če merimo v evrih, so glavni delniški trgi razvitih gospodarstev močno zrasli, pri čemer je ameriški S&P lani pridobil 24 %, japonski Nikkei 23 %, evropski Eurostoxx pa slabih 18 %. Trgi v razvoju so razočarali, tako da je globalni indeks trgov v razvoju izgubil 9 %. To je posledica predvsem slabše makroekonomske slike držav v razvoju, kjer je gospodarska rast med letom razočarala, pa tudi posledica strahu, povezanega z vplivom zmanjševanja odkupov dolžniških vrednostnih papirjev v ZDA na države v razvoju, zlasti tiste s plačilnobilančnimi in proračunskimi primanjkljaji.

Glavni dogodek v decembru je bila odločitev ameriške centralne banke, da začne zmanjševati odkup dolžniških vrednostnih papirjev. Iz FED so sporočili, da bodo zaradi boljših makropodatkov, zlasti s trga dela, pa tudi nizkih inflacijskih pričakovanj v prvem koraku znižali odkupe za 10 milijard ameriških dolarjev. Podatki iz Evrope so bili tudi v decembru dobri in kažejo okrevanje evropskega gospodarstva.

Letos pričakujemo nadaljevanje svetovnega gospodarskega okrevanja in na splošno okolje, ugodno za delniške naložbe. Med razvitimi državami je v letu 2014 posebej zanimiva Evropa, ki po našem mnenju lahko nadoknadi del zaostanka v donosnosti v primerjavi z ameriškim trgom. Makroekonomsko je ameriško gospodarstvo od vseh razvitih gospodarstev najbolj robustno, a so tudi vrednotenja dokaj visoka. Več možnosti za pozitivna presenečenja glede dobičkonosnosti podjetij tako vidimo v Evropi, ki v zadnjih mesecih kaže močne znake okrevanja in bo naslednje leto izšla iz recesije.

Trgi v razvoju so v decembru padli za 3,6 %. Od trgov BRIK sta zrasla indijski in ruski trg, medtem ko sta brazilski in kitajski padla za 6,2 % oziroma 4,9 %. Na Kitajskem smo bili, po poletnih mesecih, znova priča zaostritvi likvidnostih razmer v bančnem sistemu, zaradi česar so skočile medbančne obrestne mere. Izpostaviti moramo še poslabšanje političnih razmer v Turčiji, kjer je v visokih političnih krogih izbruhnil korupcijski škandal. Posledično je turški premier Erdogan zamenjal 10 ministrov vlade, do občinskih volitev konec marca pa lahko pričakujemo povečano politično negotovost. Naša napoved za trge v razvoju, za razliko od večine analitikov, ni tako negativna, saj verjamemo, da bo globalna gospodarska rast pozitivno vplivala tudi na ta gospodarstva in omogočila rast dobičkonosnosti teh podjetij, ki je zadnjih nekaj let stagnirala. Res je, da bo glavno gonilo rasti prišlo iz razvitih gospodarstev, kar bo pozitivno vplivalo predvsem na izvozno naravne države, zato bo treba izbrati selektiven pristop.

Pozitiven trend, ki se je v preteklih mesecih razvil na balkanskih trgih, se je nadaljeval tudi decembra. V Sloveniji so bili objavljeni rezultati stresnih testov, ki so končno razkrili velikost luknje v bančnem sistemu. Končna številka je bila sicer na zgornjem razponu naših ocen, pozitivno pa je, da se je negotovost, povezana s tem, končno zmanjšala. V Romuniji se je nadaljeval proces uspešnih javnih ponudb delnic na borzi. Decembra je Fonudul Proprietata prodal 15 % romunskega operaterja plinskega omrežja Transgaz. Kupci so bili predvsem tuji in lokalni institucionalni vlagatelji. Tudi za leto 2014 je naš pogled na regionalne trge pozitiven, kot glavna pozitivna dejavnika pa lahko izpostavimo napovedane privatizacije in s tem povezan povečan interes tujih institucionalnih vlagateljev.

 Pregled po trgih (v evrih)

*pozitivna vrednost pomeni rast evra.

Odločitev ameriške centralne banke o začetku zniževanja nakupov obveznic na sekundarnem trgu je vplivala tudi na zahtevane donosnosti evropskih obveznic, saj se je donosnost do dospetja 10-letne nemške državne obveznice zvišala za dobrih 20 bazičnih točk na 1,9 odstotka konec leta. Na drugi strani je bil december izjemno dober mesec za obveznice Republike Slovenije. Dolgo pričakovana objava rezultatov obremenitvenih sektorjev je pokazala, da strošek za sanacijo bank ni tako ekstremno visok, kot je trg pričakoval. Zahtevana donosnost 10-letne slovenske obveznice se je namreč zmanjšala za 60 bazičnih točk na 4,9 odstotka konec meseca. Pozitiven ton z obvezniškega trga je konvergenca med obrestnimi merami severa in juga Evrope.