Aktualno
Mesečno poročilo KD Krovnega sklada – november 2013
Družba KD Skladi je na svoji spletni strani objavila redno mesečno poročilo investicijskih skladov za november 2013 (14 podskladov KD Krovnega sklada). Dodali so mu tudi skupen naložbeni komentar, ki so ga pripravili upravitelji. Naložbeni komentar – november 2013 Novembra so kapitalske trge zaznamovale novice iz dveh najpomembnejših centralnih bank, ameriške FED in evropske ECB. […]
Družba KD Skladi je na svoji spletni strani objavila redno mesečno poročilo investicijskih skladov za november 2013 (14 podskladov KD Krovnega sklada). Dodali so mu tudi skupen naložbeni komentar, ki so ga pripravili upravitelji.
Naložbeni komentar – november 2013
Novembra so kapitalske trge zaznamovale novice iz dveh najpomembnejših centralnih bank, ameriške FED in evropske ECB. Prihodnje leto bo vajeti ameriške monetarne politike prvič v zgodovini prevzela ženska, Janet Yellen, ki naj bi nadaljevala »nekonvencionalne« prijeme. V Evropi je guverner ECB, Mario Draghi, trge presenetil z znižanjem temeljne obrestne mere. Odmevne novice so prišle tudi s Kitajske, kjer se je novembra odvijal eden najpomembnejših političnih kongresov.
Janet Yellen bo 31. januarja 2014 zamenjala Bena Bernankeja na mestu predsednika Ameriške centralne banke (FED) in tako postala prva ženska v zgodovini na čelu te ustanove. Kot goreča zagovornica ohlapne monetarne politike (QE) bo kljub spremembi v samem vrhu FED po pričakovanjih nadaljevala politiko Bena Bernankeja, zaradi česar so nekoliko potihnila ugibanja o upočasnitvi nakupov državnih obveznic na trgu (QE tapering). Posledično ameriški delniški indeksi dosegajo rekordne vrednosti. 29. novembra je tako delniški indeks S&P 500 presegel mejo 1800 točk, isti dan pa je prav tako nov mejnik v zgodovini postavil indeks Dow Jones, saj je njegova vrednost presegla mejo 16 tisočakov.
Najpomembnejša novica preteklega meseca je zagotovo nepričakovano znižanje referenčne obrestne mere Evropske centralne banke. Na začetku meseca se je tako referenčna obrestna mera znižala za 25 bazičnih točk in po novem znaša rekordno nizkih 0,25 odstotka. Nizanje obrestne mere naj bi bila predvsem posledica deflacijskega pritiska in počasnega gospodarskega okrevanja v evroobmočju. S to potezo se je povečala verjetnost nekonvencionalnih ukrepov, med katere spadata negativna obrestna mera ter »tiskanje denarja« po vzoru ZDA in Japonske, ki bi jih uporabili pri nadaljnjem upadanju inflacije in ekonomske aktivnosti.
Če smo prejšnji mesec globalne delniške trge v razvoju označili za zvezde meseca, jim lahko v novembru označimo za grde račke. Delnice južnoameriških podjetij so novembra izgubile dobre 4 odstotke, za 3,7 odstotka so zdrsnile vzhodnoevropske delnice in za 2,5 odstotka indijske delnice. Na drugi strani so po objavi povzetka zasedanja komunistične partije kitajske delnice novembra poskočile za slabih 5 odstotkov. Na začetku novembra je potekalo eno najpomembnejših zasedanj politične, ekonomske in vojaške elite, na katerem je skoraj 300 udeležencev odločalo o strateških vprašanjih. Najpomembnejše teme so vključevale prestrukturiranje podjetij v državni lasti, postopno odpravo monopolov, spremembe nepremičninske zakonodaje, spremembe pri registraciji prebivalstva in s tem povezanih pravic, omogočanje bolj transparentnega zadolževanja na ravni provinc prek obvezniškega trga in morebitna opustitev politike enega otroka. Prvotna objava za javnost je postregla s precej skopimi informacijami, kar si je trg razlagal, da si lahko od vsega tega hrupa obetamo veliko, pričakovane reforme pa so ponovno prestavljene v prihodnost. Kitajski delniški trg je zaradi tega od začetka do sredine meseca (objava) izgubil 3 odstotke, kar ni ušlo kitajskim voditeljem, ki so kmalu spregledali »motnjo v komunikaciji« in jo v naslednjih dneh tudi hitro odpravili. Državni PR-stroj je zainteresirani javnosti podrobneje predstavil glavne usmeritve, dogovorjene na tem srečanju, vlagatelji pa so v drugi polovici meseca to pozdravili z več kot 7-odstotno rastjo delniških tečajev, tako da je kitajski delniški indeks konec meseca končal skoraj 5 odstotkov višje v primerjavi z oktobrom.
Na Balkanu se je nadaljeval pozitivni trend preteklih mesecev, tako da je širši delniški indeks Dow Jones Balkan ex Greece and Turkey novembra pridobil dobra 2 odstotka vrednosti. Čeprav so vsi lokalni delniški trgi mesec končali v zelenih številkah, je zagotovo k več kot 4-odstotni rasti indeksa največ prispevala Romunija, in sicer z uspešno privatizacijo energetske družbe Romagaz, katere delniški tečaj se je od (začetne) prodajne cene do konca meseca povišal za več kot 18 odstotkov.
Obvezniški trgi v Evropi po močnem upadu donosnosti v oktobru novembra niso doživeli večjih pretresov. Nižanje referenčne obrestne mere je pripomoglo k ugodnemu gibanju obveznic obrobne Evrope. Ob koncu novembra je donosnost na 10-letno italijansko obveznico upadla na najnižje ravni po maju letos, v španiji je ta kljub povišanju zahtevane donosnosti ob koncu meseca zaradi dviga pričakovanja glede ratinga bonitetne agencije S&P in na podlagi izboljšanja makroekonomskih podatkov upadla na okrog 4,1 odstotka. V Sloveniji je bilo mogoče zaslediti nadaljevanje trenda upadanja zahtevane donosnosti iz oktobra, zahtevana donosnost na slovensko državno obveznico z zapadlostjo 2024 se je tako ob koncu novembra znižala na raven okoli 5,6 odstotka.
