Družba KD Skladi je na svoji spletni strani objavila redno mesečno poročilo KD Krovnega sklada za oktober 2014. Dodali so mu tudi skupen naložbeni komentar, ki so ga pripravili upravitelji.

Naložbeni komentar oktober 2014

Letošnje zadnje četrtletje se ni začelo po željah investitorjev. Nestanovitnost se je vrnila z velikim pompom, na delniških trgih, predvsem v Evropi, pa smo bili priča največji odprodaji tveganih naložb letos. Volatilnosti tokrat niso bile deležne le delniške naložbe, saj je bilo veliko aktivnosti tudi na trgih dolžniških vrednostnih papirjev (obveznic). Močna nenaklonjenost vlagateljev tveganju na začetku meseca je bila predvsem posledica (ponovno obujene) zaskrbljenosti glede upočasnitve globalne gospodarske rasti (v ospredju je bila predvsem Evropa), nadaljevanja padanja cen (grožnja deflacije, znova predvsem v Evropi), sprememb monetarne politike v ZDA (končanje odkupovanja državnih dolžniških vrednostnih papirjev) in širjenja virusa ebole prek meja Zahodne Afrike.

Amerika še vedno nadaljuje objave pozitivnih podatkov. Objava četrtletnih poslovnih podatkov ameriških podjetij je v polnem teku. Do zdaj je rezultate poslovanja za tretje četrtletje objavilo tri četrtine največjih ameriških podjetij, in med njimi jih je kar 75 odstotkov takih, ki so presegla pričakovanja analitikov glede rasti dobičkov (najbolje od leta 2010). Na račun pozitivnih makroekonomskih podatkov se je Ameriška centralna banka, FED, odločila, da bo prenehala odkupovati državne lastniške vrednostne papirje in tako končala največji tovrstni program državne pomoči v zgodovini države. Zdaj ko je to umaknjeno z mize, postaja nova vroča tema ugibanj čas prvega dviga temeljne obrestne mere.

Evropska centralna banka, ECB, je objavila dolgo pričakovane rezultate pregleda kakovosti sredstev (angl. Asset Quality Review – AQR) in rezultatov obremenitvenih testov, s katerimi je predvsem preverjala kapitalsko ustreznost bank ob večjih pretresih v ekonomiji in na kapitalskih trgih. Izmed vseh 130 največjih evropskih bank, podvrženih preverjanju, jih je negativno oceno dobilo le 25, in te bi v primeru negativnega scenarija skupaj potrebovale le 25 milijard evrov svežega kapitala. Ker so bili objavljeni rezultati v skladu s pričakovanji večine tržnih udeležencev, na delniških trgih niso pustili večjega učinka. Bistveno večji je bil vpliv slabših makroekonomskih podatkov, ki so jih objavile skoraj vse evropske države in kažejo (ponovno) močnejše ohlajanje evropske gospodarske aktivnosti. Zaradi močnega padca cene surove nafte ter tudi drugih energentov in surovin se je še bolj okrepila grožnja deflacije v Evropi. ECB se je na oboje odzvala z začetkom odkupovanja dolžniških vrednostnih papirjev s kritjem (angl. covered bonds), za katere je samo v prvem tednu meseca namenila 1,7 milijarde evrov. Tako želijo v ECB oživiti evropski bančni sektor, saj naj bi bilo ravno nedelovanje transmisije denarja (po domače to pomeni, da banke ne posojajo denarja) po mnenju ECB eden izmed glavnih razlogov za trenutne težave EU. Večina analitikov meni, da tovrstni ukrep ne bo zadostoval in da bi ECB morala začeti tudi odkupovati državne obveznice, čemur je do zdaj najbolj nasprotovala Nemčija. Ker se zdaj ekonomsko »ohlaja« tudi Nemčija, tovrsten scenarij ni več tako nemogoč.
 
Trgi v razvoju so zmagovalec preteklega meseca. Kitajska 7,3-odstotna gospodarska rast je presegla pričakovanja večine analitikov. Ker je gospodarska rast padla pod ciljno stopnjo 7,5 odstotka, vedno bolj postaja verjeten nov val stimulacijskih ukrepov, ki bi gospodarsko rast v tej najbolj obljudeni svetovni državi potisnili proti ciljni vrednosti. Največkrat se v tem kontekstu omenja morebitni projekt infrastrukturnih vlaganj. Poleg Rusije je oktobra k donosnosti globalnega delniškega indeksa držav v razvoju najbolj negativno prispevala Brazilija. Ponovna izvolitev Dilme Rousseff za predsednico države je zaradi njenih posegov v podjetja v večinski državni lasti postregla z močnim padcem delniških tečajev. Da se mesec ni končal še slabše, je poskrbela Brazilska centrala banka, ki je z nepričakovanim dvigom temeljne obrestne mere, sporočila, da se namerava resno spopasti z naraščajočim inflacijskim pritiskom.

Lokalni oziroma regijski trgi so zabeležili 3,2-odstotni padec delniških tečajev. Glavni razlog za padec indeksa je treba pripisati 3,2-odstotnemu padcu tržnih cen slovenskih delnic. V prihajajočih mesecih bo o smeri gibanja slovenskega trga kapitala določala predvsem hitrost privatizacije, saj na podlagi rezultatov in pričakovanj osnove za močnejšo rast ni.

Evropski obvezniški trgi so bili v znamenju povečane volatilnosti, saj so vprašanja, povezana z evropskimi bankami, končevanje kvantitativnega popuščanja v Ameriki in krhanje evropske gospodarske dinamike, vnašala negotovost. Posledično so bile tudi obveznice jedrnih evropskih držav zmagovalke meseca, malo bolj negativno pa so se odrezale obveznice obrobnih evropskih držav.

Družba KD Skladi je na svoji spletni strani objavila redno mesečno poročilo KD Krovnega sklada za september 2014. Dodali so mu tudi skupen naložbeni komentar, ki so ga pripravili upravitelji.

Naložbeni komentar september 2014

Družba KD Skladi je na svoji spletni strani objavila redno mesečno poročilo KD Krovnega sklada za julij 2014. Dodali so mu tudi skupen naložbeni komentar, ki so ga pripravili upravitelji.

Naložbeni komentar julij 2014

Prvi mesec tretjega četrtletja so delniški trgi nadaljevali z rastjo. Globalni indeks je tako pridobil malo manj kot odstotek vrednosti, investitorji pa so tehtali med pozitivnimi rezultati poslovanja podjetij in optimizmom glede globalnega gospodarskega okrevanja ter geopolitičnimi tveganji na drugi strani. Med razvitimi trgi lahko izpostavimo ameriški in japonski delniški trg, ki sta se najbolj okrepila, znova pa je razočarala zahodna Evropa, ki je izgubila 1,6 odstotka. Z močno rastjo nadaljujejo trgi v razvoju, ki so julija pridobili kar 4,7 odstotka. Posebej izstopa kitajski delniški trg, na katerem se kažejo znaki ponovne krepitve gospodarske aktivnosti, medtem ko je zaradi geopolitičnih dogodkov v Ukrajini ruski trg padel.

Ameriško gospodarstvo po slabšem prvem četrtletju nadaljuje gospodarsko okrevanje, kar se je odrazilo tudi v podatku o gospodarski rasti v drugem četrtletju, ki na letni ravni znaša kar štiri odstotke. Tudi tekoči podatki so dobri, saj se nadaljuje okrevanje na trgu dela, pozitivno pa so presenetili tudi podatki o novih naročilih. Podjetja so začela objavljati rezultate poslovanja za drugo četrtletje letošnjega leta, ki so dobri in eden pomembnejših dejavnikov, ki pojasnjujejo rast delnic. Več kot tri četrtine podjetij, ki so do zdaj objavila rezultate, je preseglo napovedi glede dobičkonosnosti, pomembno pa je tudi, da je okoli dve tretjine podjetij preseglo napovedi glede prodaje, kar kaže, da se okrevanje gospodarstva izraža v zaupanju potrošnikov in večji potrošnji.

Gospodarska slika v Evropi je bolj pisana kot v ZDA. Podatki o industrijski proizvodnji so razočarali, saj se je ta maja zmanjšala za 1,1 odstotka. Po drugi strani je kompozitni indeks pričakovanj menedžerjev dosegel trimesečni vrh in se povišal na vrednost 54, kar kaže krepitev gospodarske aktivnosti v prihodnjih mesecih. Poleg makroekonomskih podatkov je na evropske delniške trge negativno vplivala zgodba o neplačilu obresti na kratkoročni dolg portugalske bančne skupine Espirito Santo, ki je pri investitorjih prebudil strah, povezan z evropskim bančnim sistemom pred vseevropskimi stresnimi testi. K temu je treba dodati še zaostritev sankcij proti Rusiji in potencialne negativne posledice na evropsko gospodarstvo. Kot protiutež je na drugi strani centralna banka, ki je pripravljena ukrepati in spodbuditi evropsko gospodarstvo.

Na trgih v razvoju se slika izboljšuje še naprej. Na Kitajskem se je rast BDP v drugem četrtletju okrepila na 7,5 odstotka, potem ko je v prvem četrtletju znašala 7,3 odstotka. Pozitivni so bili tudi podatki o industrijski proizvodnji, rasti zasebne potrošnje in kazalnik PMI, ki je dosegel 18-mesečni vrh, tako da kaže, da so vladni stimulativni ukrepi začeli učinkovati na realno gospodarstvo. Kitajski indeks se je posledično julija povišal za 9,8 odstotka. Po drugi strani imamo rusko gospodarstvo, katerega BDP se je v drugem četrtletju povišal le za 0,1 odstotka. Spor v Ukrajini se je po sestrelitvi malezijskega letala še zaostril, ZDA in Evropa pa so odgovorile z novim paketom sankcij, ki še dodatno prispeva k negativnemu razpoloženju do Rusije.

Tudi dogajanje na regijskih trgih je bilo v juliju zelo pestro. V ospredju je bilo seveda dogajanje v Sloveniji, kjer je bila volatilnost na delniškem trgu zelo visoka. Predvolilni politični populizem in zamrznitev privatizacije sta negativno vplivala na sentiment vlagateljev in še zmanjšala kredibilnost v očeh tujih vlagateljev. Stanje se je po volitvah nekoliko umirilo, indeks pa je mesec zaključil rahlo v minusu. Največji regijski posel v Romuniji letos je bil, ko je država prek dokapitalizacije na borzi prodala 51 odstotkov podjetja Electrica. S tem so zbrali 435 milijonov evrov, podjetje pa zdaj kotira na bukareštanski in londonski borzi.

Zaradi malo bolj nejasnega geopolitičnega položaja in razmeroma šibkih makroekonomskih podatkov v Evropi smo na obvezniških trgih testirali nove zgodovinsko najnižje zahtevane donosnosti. Tako je bila nemška 10-letna obveznica najmanj donosna v zgodovini pri donosu 1,1 odstotka letno. V podobnem ritmu so se gibale tudi preostale obveznice iz središča evra. Nekoliko več nihanja pa smo zaznali na obrobnih trgih, kjer je bilo čutiti problem Espirito Santo.

Portfelji so bili spremenjeni v skladu z našimi pričakovanji na kapitalskih trgih ob upoštevanju parametrov tveganja ter korelacij med skladi. V vseh portfeljih smo ohranili razmerja med naložbenimi razredi nespremenjena. Opazimo pa premike znotraj delnic, kjer smo povečali izpostavljenost do razvijajočih se trgov in v bolj ciklične sklade. še vedno pa dajemo največjo utež evropskim delnicam.

Oglejte si nove portfelje skladov