Pred vami je prva številka nove revije za vlagatelje KD Skladov – Optimum, ki bo izhajala nekajkrat letno. V njej lahko med drugim preberete: – intervju s športnikom Filipom Flisarjem;- zakaj je dobro narediti letni pregled finančnega stanja;- kako poteka delo upravitelja vzajemnih skladov;- kaj nam prinaša letošnje leto na kapitalskem trgu;- kako izgleda delovna miza slovenskega upravitelja leta. Na revijo se lahko naročite tako, da nam pišete na elektronski naslov nasvet@kd-skladi.si. Revijo najdete tudi na sedežu družbe, v poslovalnicah KD Finančne točke ali pa jo prelistate na spletni strani.

Naložbeni komentar – april 2014

Drugo četrtletje letošnjega leta se je na globalnih delniških trgih začelo razmeroma mirno, globalni indeks pa na mesečni ravni ostaja praktično nespremenjen. Med razvitimi trgi aprila pozitivno izstopata angleški in širši zahodnoevropski delniški trg, medtem ko se je negativno vedenje vlagateljev do Japonske nadaljevalo, tako da je indeks Nikkei izgubil 3,3 odstotka, merjeno v evrih. Obveznice evropskih držav so zrasle, še zlasti obveznice obrobnih držav, v katerih se nadaljuje močno zniževanje pribitkov.

Ameriški delniški trg je april zaključil na skoraj istih ravneh kot na začetku meseca. Tekom meseca je bil objavljen podatek o gospodarski rasti v prvem četrtletju, ki je bil slabši od pričakovanj, toda močno pod vplivom vremenskih ujm, ki so negativno vplivale na gospodarsko aktivnost. Tekoči kazalniki so pozitivni in kažejo krepitev gospodarske rasti, tudi zasebne potrošnje, ki dosega kar 70 odstotkov ameriškega BDP. Sicer je bila aprila v središču pozornosti analitikov sezona objav rezultatov podjetij za prvo četrtletje. Do zdaj je poročalo okoli tri četrtine podjetij in 70 odstotkov jih je preseglo pričakovanja glede dobičkonosnosti.

V Evropi zadnji objavljeni podatki pritrjujejo nadaljevanju gospodarskega okrevanja. Krepijo se kazalniki zaupanja potrošnikov in tudi zaupanje menedžerjev v predelovalnih dejavnostih. Posledično smo videli pozitivne revizije napovedi gospodarskih rasti, med drugim tudi Mednarodnega denarnega sklada. Inflacija ostaja na zelo nizkih ravneh in je v aprilu medletno dosegla le 0,7 odstotka, kar je močno pod ciljno ravnijo Evropske centralne banke (ECB). Pod pritiskom ostaja tudi posojilna aktivnost evropskih bank, ki so pri novem posojanju zelo previdne zlasti zaradi prihajajočega pregleda kakovosti sredstev in stresnih testov.

Pri tem je zelo pomemben tudi kompromis, dosežen med Evropskim parlamentom in finančnimi ministri o načinu reševanja nasedlih evropskih bank, ki je omogočil potrditev tega paketa v sedanji zasedbi parlamenta pred prihajajočimi volitvami. Zaradi nizke inflacije in nizke posojilne aktivnosti je v ospredju vprašanje, kakšna bo reakcija ECB in, kot se ugiba že zadnje tri mesece, ali bodo znižali obrestno mero oziroma napovedali druge nestandardne ukrepe na naslednjem sestanku na začetku maja.

Na trgih v razvoju je bila glavna tema politična negotovost. Situacija v Ukrajini se ni umirila, nemiri pa so se razširili v vzhodno Ukrajino. Konec meseca smo bili priča novemu krogu sankcij zahoda, uperjenih proti Rusiji. Posledično je ruski trg padel za več kot 7 odstotkov, merjeno v evrih. V Indiji se nadaljujejo parlamentarne volitve. Stranki Narendra Modija se glede na ankete obeta izvolitev, kar bi bil za trg ugoden rezultat, saj bi njegova zavezanost ekonomskim in gospodarskim reformam lahko spodbudila okrevanje indijskega gospodarstva. Na Kitajskem je bila objavljena rast BDP v prvem četrtletju, ki je znašala 7,4 odstotka in tako rahlo presegla pričakovanja.

Obrobni regijski trgi so mesec zaključili pozitivno. Glavna tema aprila je bilo politično dogajanje v Sloveniji, povezano s kongresom največje vladne stranke. Jankovičeva izvolitev na mesto predsednika stranke je prinesla razpad vladne koalicije in ponovno politično negotovost. Z vidika kapitalskih trgov je položaj tokrat še toliko bolj težaven, ker smo sredi privatizacijskih procesov, na katere politična negotovost ne vpliva pozitivno. še naprej menimo, da se bo privatizacija nadaljevala, glede same politične negotovosti pa bi bile najboljše čimprejšnje predčasne volitve.

Obvezniški trg v Evropi je bil v aprilu izjemno pozitiven, saj je zrastel za slabega 0,9 odstotka. še zlasti je treba izpostaviti 10-letne španske in italijanske obveznice, katerih zahtevana donosnost se je konec meseca približala trem odstotkom (zgodovinsko najnižja vrednost). To pomeni končno sproščeno monetarno politiko tudi v obrobnih evropskih državah.

Dogajanje s slovenskimi obveznicami je malo povečalo politično negotovost. Tako smo bili priča večji volatilnosti. Kljub temu so mesec zaključile pozitivno.

Naložbeni komentar – marec 2014

Februarskim novim rekordnim vrednostim razvitih delniških trgov je v marcu sledil hladen tuš. Ukrajinska kriza se je kuhala že nekaj mesecev in se kmalu po koncu olimpijskih iger presenetljivo zasukala z ruskim posredovanjem in priključitvijo krimskega polotoka. S tem je vlagatelje opozorila na nestabilnost trgov v razvoju, še zlasti ruskega kapitalskega trga, čemur je posledično sledil beg kapitala v varnejše obvezniške in deloma v ameriške delniške naložbe. Kljub vsemu so se razmere kmalu umirile in zaradi pričakovanj o razmeroma omejenem vplivu ukrajinskega spora na globalno gospodarstvo so svetovni delniški trgi mesec zaključili slabega pol odstotka višje.

Ameriški delniški trg je postal varno pribežališče, zato je S&P porasel za slab odstotek in ostaja na rekordnih ravneh, njegova donosnost v zadnjem letu, ki znaša več kot 10 odstotkov, pa še zmeraj vabi vlagatelje, ki po pretresih na trgih v razvoju ne zaupajo bolj tveganim trgom. Posledično je manjši odliv kapitala z evropskih trgov negativno vplival na evropski delniški indeks, ki ga je doletel 1,1-odstotni padec. Razloge lahko iščemo predvsem v večji navezanosti evropskega gospodarstva na ruski trg, močnem padcu vrednosti rublja in strahu pred gospodarskimi sankcijami zaradi ruskega posredovanja. K negativnemu sentimentu je prispevala tudi ECB, ki kljub pričakovanjem ni znižala ključne obrestne mere in s tem pocenila virov financiranja evropskim podjetjem. Donosnost evropskih trgov je v zadnjem letu 2,6 odstotne točke večja kot v ZDA, dobre gospodarske napovedi za evropska gospodarstva pa napovedujejo, da se bo ta razlika vsaj ohranila, če ne celo povečala. Kratkotrajno zmanjšanje zaupanja potrošnikov in gospodarstvenikov, ki jih je povzročila ukrajinska kriza, ne bo močneje vplivalo na okrevajoče evropsko gospodarstvo.

Več pozornosti je bilo v marcu namenjene trgom v razvoju, kjer je bila poleg že omenjene ukrajinske krize in posledično 5,5-odstotnega padca indeksa ruskega delniškega trga (merjeno v dolarjih) pozornost usmerjena v Turčijo in na Kitajsko. Konec meseca so bile v Turčiji volitve, ki so utrdile oblast premierja Erdogana, to pa je zelo pozitivno vplivalo na turško liro in delniški trg, ki je marca dosegel močno rast. Kitajska je marca zaključila nekajdnevni vseljudski kongres, na katerem so predstavili spremenjeno gospodarsko politiko, ki vključuje manj državnega vmešavanja v dnevno gospodarstvo in večjo liberalizacijo gospodarstva. Kljub temu so vlagatelji ostali ravnodušni, saj so se bolj osredotočali na težave na »bančnem trgu v senci«, kjer smo videli prve bankrote. Kitajski trg je zato končal 2,5 odstotka v minusu. Zvezdi trgov v razvoju sta bili marca Brazilija in Indija z več kot 7-odstotno rastjo, merjeno v dolarjih. Razlogi so predvsem podcenjenost delniških trgov in optimizem ob boljšem pričakovanem gospodarskem položaju v Indiji. Skupaj se je indeks razvijajočih trgov konec meseca povišal za več kot tri odstotke in po dolgem času spet postal najdonosnejši segment kapitalskega trga.

Obrobni regijski trg je mesec zaključil negativno, vendar pa na to lahko gledamo kot na kratkoročno korekcijo, saj se privatizacija v Sloveniji odvija s polnim tempom in v naslednjih mesecih lahko pričakujemo že prve informacije o interesentih. V marcu je na regijski trg negativno vplivala tudi ukrajinska kriza, ki se je najmočneje poznala na največjem, romunskem trgu.

Obvezniški trg v Evropi je bil tudi v marcu v znamenju velike normalizacije, ki pomeni zniževanje pribitkov za tveganje perifernih držav nasproti držav varnega zavetja. Med njimi bi izpostavili Slovenijo in Italijo, katerih 10-letna zahtevana donosnost se je zmanjšala za okoli 20 bazičnih točk na 3,6 oziroma 3,3 odstotka.

Vse več kvantitativnih in kvalitativnih kazalnikov kaže, da bi Evropa lahko vstopila v območje deflacije. S tem se stopnjujejo pritiski na Evropsko centralno banko, da bi morala ponovno znižati obrestne mere oziroma predstaviti nov nestandardni ukrep monetarne politike, ki bi bil inflacijsko usmerjen. To daje oporo tudi nemški 10-letni obveznici, ki je imela nizko rast cene. Pozitivno je bilo tudi na trgu podjetniških obveznic.