Bik ali medved?

Vlagatelji v ZDA so ugotovili, da je bila slika, narisana v decembru, preveč črna. Gospodarski podatki so se nekoliko umirili in napovedi podjetij znižale, a recesija v letu 2019 je komaj verjetna. Po drugi strani je FED napovedal zaustavitev dvigov obrestne mere, kar je razmere na denarnem trgu obrnilo na glavo. Tudi Goldman Sachs je ta teden obrnil ploščo in zopet priporoča tudi nakupe delnic podjetij z bolj slabo obstoječimi bilancami, saj so se pričakovanja glede bodočih obrestnih mer temeljito znižala. Tudi ECB je znižala pričakovanja analitikov in morebiten manjši dvig obrestnih mer se odmika proti koncu leta 2019. Tudi gospodarski podatki so v Evropi slabši in so se poslabšali bolj kot v ZDA. Italija je že v recesiji, tudi Nemčiji ne kaže bistveno bolje, Francijo stiska stavka rumenih jopičev, tako da je razpoloženje vlagateljev na stari celini precej slabše kot čez lužo. Rezultate tega vidimo predvsem na delniških trgih, kjer se zopet krepi zaostanek evropskih delnic za ameriškimi. Marca nas čakajo novice o trgovinskem dogovoru med ZDA in Kitajsko. Lahko se zgodi, da bo to klasičen dogodek »kupi govorice, prodaj novice«. Se pravi, da je bil čas za nakup v začetku januarja, ko so prišle na trg prve pozitivne novice o trgovinskih pogovorih, ko bo znana vsebina pogovorov in dogovora, pa je čas za prodajo. Če pride do dogovora med ZDA in Kitajsko in se trg odzove negativno, bo to verjetno nakupna priložnost za zamudnike, medtem ko bi neuspešen dogovor znova prinesel negotovost in verjetno testiranje borznih nivojev s konca decembra. Po drugi strani bomo v Evropi priča »prestavljenemu« brexitu, kar je boljša izbira, kot trdi brexit, a vseeno prinaša le prelaganje problema v bližnjo prihodnost, kar ob obilici prtljage, ki jo vlači s seboj evropski delniški trg, ne vzbuja zaupanja.

Dogovor ZDA in Kitajske bi ob že predstavljenih makroekonomskih ukrepih Kitajske pomenil nakupni signal za trge v razvoju, še posebej Kitajske. Vrednotenja na teh trgih so privlačna, likvidnost se je zaradi ustavitve dvigovanja obrestnih mer FED močno popravila, če se razreši še vprašanje trgovinske vojne, bo to pozitiven signal tako za gospodarstvo kot tudi lokalni delniški trg. Obetata se nam dva zelo zanimiva meseca, ki bosta v borznem smislu verjetno definirala letošnje leto. A bo za lepe donose treba hitro odreagirati, saj se lahko, kot kažejo izkušnje s konca lanskega oziroma začetka letošnjega leta, stvari odvijejo zelo hitro. Zato je odgovor na naslov današnje kolumne klišejski. Oboji imajo priložnost zaslužiti, izgubili bodo tisti, ki jih sploh ne bo zraven.

 

Objavljeno v časniku Dnevnik, 13. februar 2019.

Mesečno poročilo za januar 2019

 

Mesečno poročilo za januar 2019

 

Naložbeni komentar – januar 2019

Po decembrskih padcih na globalnih borzah so se delniške naložbe v januarju podražile. Globalni delniški indeks MSCI je pridobil skoraj 8 %. Rast je bila najvišja na trgih v razvoju. Ameriške delnice pa so se podražile več kot evropske. Vsi tečaji so izraženi v evrih.

V ZDA so tečaji največ zrasli v panogah, ki imajo ciklične prihodke. Podražitev je bila manjša v varnejših panogah, kot sta preskrba in zdravstvo, saj se vlagatelji niso zatekali v te panoge. Ameriška centralna banka na prvem letošnjem zasedanju ni spremenila obrestne mere, ki tako ostaja na 2,5 %. To je prineslo dodaten optimizem, saj trg sedaj pričakuje bolj mehko monetarno politiko. Donosnost do dospetja ameriške 10-letne državne obveznice je na koncu meseca znašala 2,6 %. Znižanje donosnosti do dospetja v zadnjem času je vplivalo tudi na nižje obrestne mere na hipotečni dolg, kar je mnogo gospodinjstvom omogočilo cenejše refinanciranje. Pod pritiskom so bili javni uslužbenci, ki niso prejemali plač. Kongresu, zaradi nesoglasij med kongresniki glede imigracijske politike, ni uspelo sprejeti proračunskega načrta. To se je odrazilo tudi na potrošniškem zaupanju. Le-to je bilo po raziskavah Univerze v Michiganu najnižje v zadnjih dveh letih. Stopnja rasti cen življenjskih potrebščin je upadla pod 2 %, prvič po avgustu 2017. ECB na tokratnem zasedanju ni spreminjala svojih smernic glede monetarne politike in prvi dvig obrestne mere se še vedno ne pričakuje prej kot jeseni. Gospodarska rast v evroobmočju je po zadnjih podatkih znašala 1,2 %, kar kaže na ohlajanje gospodarstva, saj je to najnižja rast v zadnjih letih. Skupni indeks PMI je upadel, kar označuje slabše obete podjetij. Potrošniško zaupanje je bilo januarja sicer boljše kot decembra, toda v primerjavi z nivoji iz začetka leta 2018 je le-to danes veliko slabše. Donosnost do dospetja 10-letne nemške državne obveznice je na koncu meseca znašala 0,15 %, kar je več kot 0,5 odstotne točke manj kot v enakem obdobju lani.

Med trgi v razvoju so se najbolj podražile naložbe v Braziliji, in sicer za skoraj 18 %. Sledile so ruske delnice, ki so pridobile več kot 13 %. Nekoliko so z rastjo zaostajale Kitajske naložbe, ki so pridobile nekaj več kot 11 %. Delnice v Indiji so izgubile skoraj 2 %. Slabši donos indijskih naložb je vzrok pocenitve indijske rupije. Vsi donosi so izraženi z indeksi MSCI v evrih. Brazilijo je pretresla nesreča v provinci Minas Gerais. Popustil je jez pri rudniku železove rude, ki je povzročil gmotno in naravno škodo ter terjal več kot 100 življenj. Cena delnice rudarja Vale, ki je upravljal rudnik in jez, se je znašla pod prodajnimi pritiski.

Na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev se je večina delnic podražila, indeks pa je v mesecu pridobil približno 3,5 %. Na ostalih borzah v regiji so bili donosi večinoma negativni. Najbolj je upadel romunski BET, in sicer za približno 7,5 %.

Kitajska se odpira tujim vlagateljem

Kitajska agencija za trg vrednostnih papirjev (v nadaljevanju CSRC), je prejšnji teden objavila osnutek združitve investicijskih shem, in sicer sheme kvalificiranih tujih institucionalnih vlagateljev (QFII) ter njene v juanih denominirane sestre (RQFII). V osnutku so napovedali tudi znižanje praga obsega investicij za prosilce vstopa k shemi ter tudi poenostavljen postopek preverjanja in odobritve. Zadnji točki sta do zdaj veljali za največji oviri za tuje vlagatelje, željne kitajskih naložb, saj so skozi sito prišli le izbrani »posvečeni« investitorji. Konec leta 2018 je bilo v naložbeni shemi QFII registriranih 309 tujih vlagateljev, dodeljena jim je bila skupna kvota potencialnih investicij v vrednosti 101,1 milijarde ameriških dolarjev, katere večji del je ostal neizkoriščen. Odprava kvantitetnih meril in skrajšanje roka odobritve pristopa k shemi naj bi po ocenah CSRC letos pripeljala do podvojitve obsega naložb tujih vlagateljev v primerjavi z lani, kljub temu pa se od »tujcev« še vedno »pričakuje« dolgoročni naložbeni horizont. Posledica lažjega dostopa do »notranjega trga« je za april napovedana vključitev kitajskih obveznic v mednarodno veljavni obvezniški indeks, Bloomberg Barclays Global Aggregate Index.

Pomemben del sprememb je tudi povečanje vrst finančnih instrumentov, do katerih bodo lahko po novem dostopali tuji vlagatelji. Do zdaj so bili omejeni na delnice in obveznice, s premembo regulative pa bodo v shemi registrirani vlagatelji lahko dostopali do finančnih instrumentov, s katerimi se trguje na glavni kitajski borzi OTC, New Third Board, sredstva pa bodo lahko vlagali tudi v zaprte zasebne sklade. Poleg tega bo po novem omogočeno trgovanje z izvedenimi finančnimi instrumenti, kot so standardizirane terminske pogodbe in opcije.

 

Objavljeno v časniku Dnevnik, 6. februar 2019.

KD Skladi v sodelovanju s Peakside Capital kupili Austria Trend hotel

KD Adriatic Value Fund je zaključil nakup Austria Trend hotela, ki se nahaja na Dunajski cesti 154 v Ljubljani. Austria Trend hotel leži na dobri lokaciji, v neposredni bližini ljubljanske obvoznice oziroma priključka na AC. Hotel ima 214 sob. Znotraj hotela so tudi restavracija, lounge, wellness s savnami in fitnesom in 11 konferenčnih sob.

Naložbeni cilj KD Adriatic Value Fund je ustvariti donos za investitorje iz naslova prihodkov od najemnin in kapitalske rasti iz naložbenih nepremičnin v Sloveniji, na Hrvaškem in v Srbiji. Vse tri ciljne države predstavljajo regijo, kjer je nepremičninski sektor še relativno nerazvit in donosi privlačni, dolgoročni uspeh sklada pa podpira tudi močna gospodarska rast.

Luka Podlogar, KD Skladi, je dejal: »Z nakupom Austria Trend hotela sklad KD Adriatic Value Fund utrjuje svojo osnovno dejavnost in širi nepremičninski naložbeni portfelj tudi na področje hotelirske dejavnosti. To je v skladu z našo strategijo, da institucionalnim vlagateljem ponudimo najširši možen nabor nepremičnin naložbenega razreda v regiji JVE. Zadovoljni smo s štirimi začetnimi naložbami, ki smo jih zagotovili v imenu sklada, in predvsem s hitrostjo, s katero nam je uspelo sredstva sklada investirati, saj na tem področju v Sloveniji orjemo ledino.«

Tomasz Niezgodzki, Peakside Capital, je poudaril: »Hotel je v Ljubljani dobro poznan s strani turistov in poslovnih gostov. S svojo odlično lokacijo, prepoznavnostjo in strukturo zgradbe ima velik potencial za nadaljnjo rast skupaj s celotnim slovenskim hotelirskim sektorjem.«

Dodatne informacije:

KD Adriatic Value Fund je alternativni investicijski sklad, ki ga je ustanovila družba KD Skladi, ena od največjih in najstarejših družb za upravljanje v Jugovzhodni Evropi (JVE), v sodelovanju s Peakside Capital, neodvisno družbo za upravljanje nepremičnin. Gre za prvi regulirani nepremičninski alternativni investicijski sklad v Sloveniji. V skladu so svoja sredstva združili institucionalni vlagatelji iz regije. Do sedaj je sklad zbral sredstva, ki mu dajejo možnost investicij preko 50 milijonov evrov.

Družba KD Skladi, ki je bila ustanovljena leta 1994, je ena od največjih in najstarejših družb za upravljanje v Jugovzhodni Evropi. Skupaj s hčerinskimi družbami upravlja okrog 750 milijonov evrov sredstev v 34 skladih in 13 drugih portfeljih v okviru storitve gospodarjenja s finančnimi instrumenti (skupaj s svojimi odvisnimi družbami) po celotni regiji JVE, med drugim najstarejše vzajemne sklade v Sloveniji in na Hrvaškem.

Peakside Capital je specializirana evropska družba za upravljanje naložb in je v lasti članov uprave podjetja. V upravljanju ima nepremičninske naložbe z bruto vrednostjo sredstev več kot 1 milijardo EUR, z glavnim poudarkom na naložbe v Srednji in Vzhodni Evropi ter Nemčiji. Predstavništva ima v Frankfurtu, Münchnu, Zugu (Švica), Varšavi, Pragi in Luxembourgu.

 

Zmagovalni sektor lanskega leta

Znotraj večjih ameriških podjetij smo imeli v lanskem letu nekaj zelo donosnih delnic. Delnice Mercka so se podražile za 42 odstotkov, Pfizerja za 26 odstotkov, Abbota za 33 odstotkov. Seveda je bilo tudi nekaj razočaranj. Omenimo lahko negativno spremembo Johnsona & Johnsona, njihove delnice so leto končale 3 odstotke nižje, kot so ga začele (spremembe so v evrih). Ko zraven prištejemo še dividendo, ki za globalni indeks znaša okoli 2 odstotka, pa so lanski donosi še nekoliko boljši. Podjetja, ki sestavljajo sektor zdravstva, imajo v večini precej fiksne prihodke. To pomeni, da bodo prihodki v letošnjem letu vsaj enaki, kot so bili lani. Vemo pa, kako je s staranjem prebivalstva na zahodu ter razvojem ekonomij na vzhodu. Prihodnost podjetij iz omenjenega sektorja je na daljši rok zelo optimistična. Prav tako je konkurenca med samimi podjetji zelo omejena, z leti pa se bo panoga še dodatno konsolidirala. V obzir je treba vzeti še valuacije, ki pa so ponovno nekoliko višje. K temu je botrovala predvsem rast njihovih delnic. Nekoliko skrb zbujajoče podatke pa sta objavila predvsem Johnson & Johnson ter Pfizer. Prvi vsako leto na začetku predstavi poglede za prihajajoče leto ter tudi za naslednje leto. V letu 2019 tako v ZDA ne vidijo praktično nobene rasti, nič kaj bolj optimistični pa niso niti za leto 2020. Kot glavno oviro izpostavljajo tudi močnejši dolar, ki jim znižuje prihodke iz tujine. S podobnimi težavami se sooča tudi Pfizer, ki napoveduje, da jim bo močnejši dolar v letu 2019 znižal prihodke v dolarjih kar za 900 milijonov.

Ameriški zdravstveni sistem že vrsto let deluje na zgornjih zmogljivostih, kar zadeva porabo za zdravstvo na prebivalca. Podjetja, ki poslujejo samo ali predvsem na ameriškem trgu, bodo v letošnjem letu verjetno v tranzicijskem letu, ko se bo dogajalo veliko, cene delnic pa stagnirale. Se pa odpira možnost za vsa podjetja, ki so prisotna predvsem v Aziji ter delno tudi v EU, da še naprej povečujejo prihodke ter tako povečajo vrednost za delničarje.

 

Objavljeno v časniku Dnevnik, 30. januar 2019.

Morningstar uvrstil družbo KD Skladi med 9 % najboljših družb za upravljanje na svetu

V družbi KD Skladi tudi v obdobju gospodarskega ohlajanja in upočasnjeni svetovni rasti gospodarstva ohranjamo strokovnost in odličnost v upravljanju premoženja naših vlagateljev. Trije naši skladi, izmed 14 ocenjenih, imajo največ 5 ali 4 zvezdice, kar pomeni uvrstitev med najboljših 10 % skladov v posamezni kategoriji (v primeru 5 Morningstar zvezdic) oziroma, naslednjih 22,5 % skladov (v primeru 4 Morningstar zvezdic). Na dan 31. 12. 2018 so imetniki 5-ih ali 4-ih Morningstar zvezdic:

 

KD Prvi izbor, 5 zvezdic v kategoriji fleksibilni delniški (EUR Flexible Allocation – Global), 3-letno obdobje, in se uvršča na 113. mesto med 1.851 skladi iste kategorije ter 5-letno obdobje, kjer se uvršča na 17. mesto med 1.331 skladi.
KD Bond, 5 zvezdic v kategoriji EUR razpršeni obvezniški (EUR Diversified Bond), 3-letno obdobje, in se uvršča na 59. mesto med 1.163 skladi iste kategorije ter 5-letno obdobje, kjer se uvršča na 45. mesto med 1.042 skladi.
KD Vitalnost, 4 zvezdice v kategoriji delniški – globalni, velika podjetja (Global Large-Cap Blend Equity)

 

Na podlagi ocen vseh skladov in relativnega števila skladov v posamezni kategoriji je Morningstar oblikoval neformalno lestvico družb za upravljanje, kjer družba KD Skladi zaseda 280. mesto od 3.128 družb za upravljanje, kar pomeni, da se uvrščajo med 9 % najboljših družb za upravljanje na svetu.

Morningstar zvezdice so ocene upravljanja, ki jih poda neodvisna in mednarodno priznana agencija za ocenjevanje uspešnosti upravljanja skladov Morningstar, ustanovljena v Združenih državah Amerike. Skladom po svetu podeljuje ocene že od leta 1985. Ocene so podeljene na osnovi tveganju prilagojene donosnosti, ki izhaja iz naložbene politike sklada in kjer se upošteva tudi stroškovna učinkovitost upravljanja. Skladi so razdeljeni v naložbene kategorije, ocena je skladu podeljena na osnovi uvrstitve sklada v svoji kategoriji in se mesečno osvežuje. Najvišja ocena je ocena 5 zvezdic. Najboljših 10 % skladov v posamezni kategoriji prejme 5 zvezdic. Naslednjih 22,5 % skladov prejme 4 zvezdice, še naslednjih 35 % prejme 3 zvezdice, naslednjih 22,5 % skladov prejme 2 zvezdici in zadnjih 10 % skladov prejme 1 zvezdico. Vsak sklad je ocenjen v obdobju desetih, petih in treh let. Na podlagi teh ocen se oblikuje skupna ocena sklada. Način oblikovanja skupne ocene: če sklad posluje vsaj 3 in manj kot 5 let, se za skupno oceno uporabi ocena iz 3-letnega obdobja. Če sklad posluje vsaj 5 in manj kot 10 let, se za izračun skupne ocene upošteva 60 % ocene iz 5-letnega obdobja, in 40 % ocene iz 3-letnega obdobja. Če sklad posluje vsaj 10 let, se za izračun skupne ocene upošteva 20 % ocene iz 3-letnega obdobja, 30 % ocene iz 5-letnega obdobja in 50 % ocene iz 10-letnega obdobja.

 

© 2018 Morningstar, Inc. Vse pravice pridržane. Informacije v tej publikaciji: (1) so last družbe Morningstar in/ali njenih ponudnikov vsebin; (2) jih ni dovoljeno kopirati ali distribuirati; in (3) niso zajamčeno točne, popolne ali pravočasne. Družba Morningstar in njeni ponudniki vsebin ne prevzemajo odgovornosti za škodo ali izgubo, ki bi izhajala iz uporabe teh informacij. Pretekla donosnost ni jamstvo za rezultate v prihodnosti.

Črni oblaki se lahko tudi razkadijo

A na človeško nesrečo se od obljub ne da živeti. Vsak sistem se na neki točki zlomi in se sreča s stvarnostjo. Dlje časa ko si zatiskamo oči, močnejši je katapult sprememb. Če se samo spomnimo razpada Sovjetske zveze. V tem kontekstu tudi kritika avtokracije, ki preprečuje spremembe že sama po sebi. Verjetno bolj na mestu je rek kuhaj žabo počasi in v tem duhu bolj demokratična ureditev oblasti, ki omogoča počasno puščanje krvi. Blago filozofsko razpravo bi zdaj usmeril v razumevanje finančnih trgov.

Dokler so bile centralne banke odločene posegati na trg, so se v večini investitorji postavili v pozicijo ne bori se proti centralni banki in investiraj z njo. Se je pa v letu 2018 zgostilo toliko človeških odločitev, ki so na eni strani dale ameriški centralni banki več razlogov za hitrejše zategovanje monetarne politike (davčna reforma), na drugi strani pa so konec leta eskalacija trgovinske vojne, kaos okoli brexita in republikanska izguba spodnjega doma parlamenta poslabšali pričakovanja trga. Ker pa Fed ni takoj prisluhnil melodiji trga in je nadaljeval dvige obrestnih mer tudi v decembru (na 2,5 odstotka), je na trgu zavladala manjša panika. A z novim letom je Fed v govorih svojih vodilnih spet uskladil svojo frekvenco s trgom in nakazal, da bi bilo mogoče smiselno za nekaj časa ustaviti cikel dvigovanja obrestnih mer. Tisti, ki smo dobro poslušali zadnjo novinarsko konferenco, pa smo lahko ugotovili, da so zdaj obrestne mere na spodnjem nivoju nevtralnih. Vsak nadaljnji dvig bi tako dejansko začel zavirati ekonomijo. Ravno neskladje trga in Feda pa je omogočilo, da so se vrednotenja delnic znižala in s tem omogočila varčevalcem bolj smiseln vstop na kapitalski trg. Ni tudi nujno, da se bodo vsa prej omenjena tveganja zgodila. Vse več se namreč bere, da Kitajska in Amerika iščeta rešitev za trgovinski dogovor, kot se tudi britanska tragikomedija počasi razpleta in se povečuje možnost za dosego nekega dogovora. V Evropski centralni banki pa se začenja bitka za nove voditelje. Mandat poteče kar trem članom predsedstva (Praetu maj, Cœuré december in guvernerju Draghiju oktobra). Če je veljal Draghi za precej avtoritarnega voditelja, bi znal novi guverner prinesti s seboj drugačno energijo in s tem tudi drugačno oblikovanje denarne politike. V tem duhu pa je smiselno aktivneje bedeti nad svojimi prihranki.

 

Objavljeno v časniku Dnevnik, 23. januar 2019.

Evropska dilema

Evropske delnice so v letu 2018 spet prinesle bistveno slabše donose kot delnice v ZDA in s tem razblinile upanje, da bi lahko bilo leto 2018 leto obrata. Zaostanek se namreč že od začetka finančne krize samo krepi. V zadnjih 10 letih, od začetka leta 2009, je donos ameriškega S&P znašal 333 odstotkov, merjeno v evrih in vključujoč dividende. Glavni evropski indeks je v tem obdobju prinesel le 141 odstotkov. Zaostanek je neverjetnih 192 odstotnih točk. V zadnjih 20 letih, od uvedbe evra v letu 1999 je ta razlika nekoliko manjša, a še vedno ogromnih 87 odstotnih točk. A bližja primerjava gibanj indeksov predstavi precej podrobnejšo sliko. Močno rast evropskih delniških trgov smo videli predvsem v letih 2005-2007, ko so bili glavni »krivec« za rast finančne delnice. Po drugi strani smo močno povečevanje zaostanka Evrope za ZDA videli predvsem po letu 2014, ko so ameriške tehnološke delnice nadaljevale močno rast, Evropi in njenim delnicam pa ni uspelo ponuditi odgovora na tehnološko revolucijo. In tako sliko odsevajo indeksi in kapitalski trgi še danes. Pravilen odgovor na vprašanje kaj bo s tehnološkimi delnicami oziroma ali se lahko evropske finančne delnice poberejo iz globoke krize, bo verjetno prinesel tudi nadpovprečen rezultat. Zadnje tedne sicer analitiki močno znižujejo pričakovanja za najbolj razvpite tehnološke delnice, tako imenovane FAANG (Facebook, Amazon, Apple, Netflix, Google). Vrednotenja so se precej spustila, a vse bolj v ospredje prihaja vprašanje, ali je obstoječi poslovni model in predvsem stopnje rasti vzdržen. V primeru Appla lahko vidimo, da so se potrošniki že zasitili vsako leto novega modela in da bo treba ponuditi nekaj res novega. Po drugi strani vemo, da evropske finančne delnice ne morejo ponuditi nečesa novega, lahko pa to stori ECB v obliki višjih obrestnih mer. A pešajoči gospodarski podatki vse bolj hladijo pričakovanja o dvigu obrestnih mer. Nasprotno. Krepijo se pričakovanja, da bo ECB prisiljena v neko staro-novo obliko dodajanja likvidnosti na trg. A brez rasti obrestnih mer in izboljšanja pogojev poslovanja bomo težko videli močnejšo rast tečajev evropskih finančnih delnic. Že res, da so vrednotenja izredno nizka ter v mnogih primerih dividendne donosnosti odlične, a brez sprememb politike ECB bodo tu v 2019 tudi ostala.

Seveda pričakovanja za leto 2019 niso odvisna le od teh dveh sektorjev, a kot nam kaže zgodovina zadnjih nekaj let bo celoten trg težko ubežal močnemu vplivu teh dveh panog na oba indeksa. V Evropi to še posebej drži, saj velika odvisnost od avtomobilske panoge ter energije in materialov prinaša dodatna tveganja na trg. Tudi rezultat trgovinske vojne med ZDA in Kitajsko nakazuje, da bo največja poraženka prav Evropa. Če se Kitajska in ZDA ne bodo dogovorile, bo to pripeljalo do močnega upada svetovne trgovine, če pa bo sporazum podpisan, bo okrepil trgovino med ZDA in Kitajsko na škodo evropskih podjetij. Če k tej sliki dodamo še brexit, ki bo (ali pa tudi ne) nekoč v bližnji prihodnosti, je razlog za približno 20-odstotno podcenjenost evropskih delnic v primerjavi z ZDA razumljiv. Naloga vlagatelja pa še toliko težja. A zgodovina nas uči, da izzivalci lahko presenetijo, favoriti pa razočarajo.

 

Objavljeno v časniku Dnevnik, 16. januar 2019.

KD Bond in KD Prvi izbor z najboljšo skupno oceno 5 Morningstar zvezdic

 

V družbi KD Skladi tudi v obdobju gospodarskega ohlajanja in upočasnjeni svetovni rasti gospodarstva, ohranjamo strokovnost in odličnost v upravljanju premoženja naših vlagateljev. Trije naši skladi imajo največ 5 ali 4 zvezdice, kar pomeni uvrstitev med najboljših 10 % skladov v posamezni kategoriji (v primeru 5 Morningstar zvezdic) oziroma, naslednjih 22,5 % skladov (v primeru 4 Morningstar zvezdic). Na dan 31. 12. 2018 so imetniki 5-ih ali 4-ih Morningstar zvezdic:

 

KD Prvi izbor, 5 zvezdic v kategoriji fleksibilni delniški (EUR Flexible Allocation – Global), 3-letno obdobje, in se uvršča na 113. mesto med 1.851 skladi iste kategorije ter 5-letno obdobje, kjer se uvršča na 17. mesto med 1.331 skladi.

KD Bond, 5 zvezdic v kategoriji EUR razpršeni obvezniški (EUR Diversified Bond), 3-letno obdobje, in se uvršča na 59. mesto med 1.163 skladi iste kategorije ter 5-letno obdobje, kjer se uvršča na 45. mesto med 1.042 skladi.

KD Vitalnost, 4 zvezdice v kategoriji delniški – globalni, velika podjetja (Global Large-Cap Blend Equity)

 

Morningstar zvezdice so ocene upravljanja, ki jih poda neodvisna in mednarodno najbolj priznana agencija za ocenjevanje uspešnosti upravljanja skladov Morningstar, ustanovljena v Združenih državah Amerike. Skladom po svetu podeljuje ocene že od leta 1985. Ocene so podeljene na osnovi tveganju prilagojene donosnosti, ki izhaja iz naložbene politike sklada in kjer se upošteva tudi stroškovna učinkovitost upravljanja. Skladi so razdeljeni v naložbene kategorije, ocena je skladu podeljena na osnovi uvrstitve sklada v svoji kategoriji in se mesečno osvežuje. Najvišja ocena je ocena 5 zvezdic. Najboljših 10 % skladov v posamezni kategoriji prejme 5 zvezdic. Naslednjih 22,5 % skladov prejme 4 zvezdice, še naslednjih 35 % prejme 3 zvezdice, naslednjih 22,5 % skladov prejme 2 zvezdici in zadnjih 10 % skladov prejme 1 zvezdico. Vsak sklad je ocenjen v obdobju desetih, petih in treh let. Na podlagi teh ocen se oblikuje skupna ocena sklada. Način oblikovanja skupne ocene: če sklad posluje vsaj 3 in manj kot 5 let, se za skupno oceno uporabi ocena iz 3-letnega obdobja. Če sklad posluje vsaj 5 in manj kot 10 let, se za izračun skupne ocene upošteva 60 % ocene iz 5-letnega obdobja, in 40 % ocene iz 3-letnega obdobja. Če sklad posluje vsaj 10 let, se za izračun skupne ocene upošteva 20 % ocene iz 3-letnega obdobja, 30 % ocene iz 5-letnega obdobja in 50 % ocene iz 10-letnega obdobja.

 

Avtorske pravice © 2015 Morningstar Deutschland GmbH. Vse pravice pridržane. Informacije v tej publikaciji: (1) so last družbe Morningstar in/ali njenih ponudnikov vsebin; (2) jih ni dovoljeno kopirati ali distribuirati; in (3) niso zajamčeno točne, popolne ali pravočasne. Družba Morningstar in njeni ponudniki vsebin ne prevzemajo odgovornosti za škodo ali izgubo, ki bi izhajala iz uporabe teh informacij. Pretekla donosnost ni jamstvo za rezultate v prihodnosti.

 

Smer tečajem bodo dala gospodarska pričakovanja

Tako lahko vseeno mirne duše zapišemo, da se je vlaganje v delnice leta 2018 izplačalo. Obrestne mere za depozite v bankah so namreč še vedno blizu ničle, tisti premožnejši pa morajo za večje vsote, ki ležijo na bančnem računu, celo plačati.

Pa vendar je do poletja bilo vse videti še precej boljše. SBI TOP je že do maja zrastel za skoraj 12 odstotkov in presegel mejo 900 točk. Hladen tuš pa so prinesle volitve. Zmagovita levo-sredinska koalicija tradicionalno ni naklonjena privatizaciji, dodaten šok pa so povzročile ideje o spremembi oziroma zvišanju davčnih stopenj na kapitalske dobičke. Mali vlagatelji so se jeseni tako postavili v prodajno vrsto in indeks je ubral pot navzdol.

Da pa le vse ni bilo tako črno, je novembra poskrbela prva prodaja delnic NLB. Čas prodaje je bil, kot smo že pisali, zelo slab. Turbulence na razvitih trgih zaradi ohlajanja globalnega gospodarstva in zvišanje obrestnih mer ameriške centralne banke so po letih bikovskega trenda prinesle volatilnost na borze in začetek umikanja večjih igralcev iz delnic. Kljub temu je IPO NLB uspel, Slovenski državni holding pa je zaradi velikega povpraševanja prodal večji paket od pričakovanega. Višja cena od pričakovane se je presenetljivo oblikovala, ko je delnica začela kotirati na borzi v Londonu in Ljubljani.

In kaj pričakujemo v novem letu? Do marca bo najverjetneje znano, ali bo napenjanje mišic na relaciji ZDA–Kitajska vodilo v trgovinsko vojno. Kitajsko gospodarstvo se v nasprotju z ameriškim ohlaja. To že čutijo v njihovi največji evropski zunanjetrgovinski partnerici Nemčiji, kjer je BDP v tretjem četrtletju celo malenkostno upadel. Posledično se bo to v nekaj mesecih poznalo tudi pri nas. Napovedi do leta 2020 so za naše gospodarstvo sicer še vedno pozitivne, vendar se to v globalnem okolju lahko zelo hitro spremeni.

Dejstvo je, da so slovenske delnice zelo poceni po vseh finančnih pokazateljih, dividende pa bodo tudi letošnje poletje verjetno visoke. Obrestne mere za depozite na bankah bodo ostale na podobni ravni, kot so bile lani, tako da bodo škarje donosnosti dividend na eni strani in depozitov na drugi široko odprte.

Smer borznih tečajev bodo tako narekovala pričakovanja o gospodarski aktivnosti. Zaradi ohlajanja globalnega gospodarstva mnogi pričakujejo novo recesijo v prihodnjih dveh letih. Za to trenutno ni nobenih trdnih dokazov. Seveda je glede tega utemeljen pregovor, ki pravi: Kogar je kača pičila, se boji že zvite vrvi.

 

Objavljeno v časniku Delo, 14. januar 2019.