Vabilo na dogodek “Kako naj mala in srednja podjetja izkoristijo val rasti nove tehnološke revolucije”

 

Pridružite se nam na brezplačnem poslovnem dogodku, ki ga PwC Slovenija in KD Skladi pripravljamo v sodelovanju z Združenjem Manager in Novo Ljubljansko banko v četrtek, 21. marca 2019, od 8.30 do 12.30 v Best Western Premier Hotelu Slon (Slovenska cesta 34, Ljubljana; Kavarna I in II, 1. nadstropje).

 

Program:

8.30 – 9.00 Registracija udeležencev in druženje pred dogodkom

9.00 – 9.15 Uvodni pozdrav

Luca Martini, partner, vodja poslovnega svetovanja za JV Evropo, PwC d. o. o.
Luka Podlogar, predsednik uprave, KD Skladi d. o. o.

9.15 – 9.20 Mala in srednja podjetja v Sloveniji: V kakšni kondiciji so in kaj jih čaka?

Sanja Savič, vodja oddelka za pravno svetovanje, PwC Slovenija d. o. o.

9.20 – 9.45 Kako najbolje pripraviti podjetje, da je kar najbolj:
a) pripravljeno na morebitne negotovosti v poslovanju,
b) zanimivo za potencialne investitorje?

Franci Tušek, višji manager v oddelku finančnega svetovanja, PwC Slovenija d. o. o.
Primož Rozman, višji manager v oddelku finančnega svetovanja, PwC Slovenija

9.45 – 10.30 Okrogla miza: Se negotovost v poslovanju povečuje? Ste pripravljeni?

Marko Lukić, direktor, Lumar IG d. o. o.
Saša Mrak, izvršna direktorica, Združenje Manager
Petra Melanšek, direktorica, Vivapen d. o. o.
Jan Borko, manager v oddelku finančnega svetovanja, PwC Slovenija d. o. o.
Stanko Ciglarič, pomočnik direktorja, Elaphe d. o. o.

Voditeljica: Maja Derčar, Radio Slovenija

10.30 – 10.50 Odmor za kavo in mreženje

10.50 – 11.40 Okrogla miza: Sklad lastniškega kapitala: Kako upravljati rast podjetja?

Simon Mastnak, direktor sektorja zasebnega kapitala, KD Skladi, d. o. o.
Andrej Lasič, pomočnik uprave za korporativno in investicijsko bančništvo in direktor Poslovanja s ključnimi komitenti, NLB d. d.
Davor Jakulin, generalni direktor, Atech elektronika d. o. o.
Peter Čas, generalni direktor, Steklarna Hrastnik d. o. o.

Voditeljica: Maja Derčar, Radio Slovenija

11.40 Zaključek in druženje

Veselimo se druženja z vami!

 

R.S.V.P. Ker je število udeležencev omejeno, vas prosimo, da vašo udeležbo na dogodku potrdite na e-naslov si.events@si.pwc.com najkasneje do torka, 19. marca 2019.

 

Mesečno poročilo za februar 2019

 

Mesečno poročilo za februar 2019

 

Naložbeni komentar – februar 2019

Globalni delniški trgi so v februarju nadaljevali z rastjo. Delniški trgi so se tako v Evropi kot tudi v ZDA podražili za skoraj 4 %, merjeno z indeksi MSCI, izraženimi v evrih. Trgi v razvoju so z rastjo tokrat nekoliko zaostajali.

Na ameriškem delniškem trgu se je nadaljevala rast iz januarja. Nivo glavnih delniških indeksov se je tako vrnil na nivo pred decembrskim padcem. Največje donose so vlagatelji dosegli z naložbami v tehnološkem sektorju. Zadnji podatki kažejo na gospodarsko rast 3,1 % na letni ravni. Stopnja brezposelnosti se je sicer nekoliko zvišala, in sicer na 4 %. Dvig brezposelnosti je posledica večjega vstopa ljudi na trg dela. Drugi podatki še vedno nakazujejo na močan trg dela v ZDA. Inflacija je upadla na 1,6 % na letni ravni, kar je najnižje po juniju 2017. Raziskave Univerze v Michiganu so v februarju pokazale višje zaupanje potrošnika kot v januarju. Bolj obetavno prihodnost kažejo tudi raziskave zaupanja med podjetji v storitveni panogi. Farmacevtski gigant Bristol-Myers je dal prevzemno ponudbo za biofarmacevtskega velikana Celgene. Sprejem ponudbe v višini 74 milijard dolarjev bi pomenil enega največjih prevzemov v farmacevtski panogi. V Evropi so najvišjo rast zabeležila industrijska podjetja in podjetja iz panoge zdravstva. Gospodarska rast v evroobmočju se je po zadnjih podatkih znižala na 1,2 % na letni ravni, kar je najnižje v zadnjih letih. Stopnja brezposelnosti je po zadnjih podatkih Evropskega statističnega urada znašala 7,9 %. Potrošniško zaupanje se je nekoliko izboljšalo, toda je še vedno pod nivoji iz začetka lanskega leta. Skupni indeks PMI, ki kaže optimizem med podjetji, je v februarju znašal 51,4 točke oziroma 0,4 točke več kot januarja, ko je bil na večletnem dnu. V Veliki Britaniji je laburistična stranka nekoliko popustila s svojimi zahtevami okoli izstopa iz EU in najverjetneje bo rok za izstop in nadaljnja pogajanja podaljšan. Pozitivne novice so vplivale na podražitev britanskega funta tako proti dolarju kot tudi proti evru. Tečaj je bil na koncu meseca 0,86 funta za evro, kar je najvišje po pomladi 2017.

Trgi v razvoju so pridobili nekaj manj kot 2 %. Rast je prišla z največjega trga, Kitajske, kjer so se delnice podražile za približno 4 %. Na drugi strani so se naložbe v Braziliji in Rusiji pocenile, medtem ko je indijski trg ostal dokaj nespremenjen. Zaupanje podjetij na Kitajskem se je v februarju zmanjšalo.

Trgi v regiji so v mesecu pridobili nekaj več kot 6 %. Razlog za to rast je več kot 10 % podražitev delnic v Romuniji, največjem trgu v regiji. Drugi trgi so po donosu zaostajali za večino evropskih držav. Slovenski borzni indeks je v mesecu pridobil le nekaj več kot odstotek. Najbolj so se zvišali tečaji delnicama Telekoma Slovenije in Zavarovalnice Triglav. Oba sta mesec zaključila več kot 5 % višje. Pocenitev, večjo od 5 %, smo zabeležili pri delnicah Cinkarne Celje in koprske Intereurope.

 

Kitajska niža davke in spodbuja zadolževanje

 

V nasprotju s preteklimi leti, ko je bila ciljna gospodarska rast opredeljena točkovno (npr. 6,5 odstotka), so letos želeno gospodarsko rast opredelili s pasovnim razponom. Skladno s to usmeritvijo naj bi kitajska ekonomija letos rasla z med 6- in 6,5-odstotno stopnjo rasti.

Negativne posledice trgovinske vojne z ZDA že nekaj časa na svoji koži čutijo izvozno usmerjena podjetja, negativni učinki pa se kažejo tudi že na zaupanju tako podjetij kot potrošnikov, ki so v strahu pred globljo krizo postopoma že začeli zategovati pasove. To seveda ni ušlo budnemu očesu centralne partije, ki je na to odgovorila z občutnim znižanjem davčne obremenitve podjetij. Za letos so napovedali znižanje stopnje davka na dodano vrednost v predelovalni dejavnosti s 16 na 13 odstotkov, za 1 odstotno točko (z 10 na 9 odstotkov) pa so znižali davčno obremenitev tudi za transportni in gradbeni sektor. Skupaj naj bi na letni ravni kitajska podjetja v najbolj ranljivih segmentih samo iz naslova nižjih davščin »prihranila« nekaj manj kot 300 milijard ameriških dolarjev. Dodatna fiskalna spodbuda bo prišla iz naslova večje investicijske dejavnosti, ki jo nameravajo zagnati s pomočjo izdaje dodatnih dovolilnic za povečanje zadolževanja posameznih provinc in lokalnih skupnosti v višini 320 milijard ameriških dolarjev.

Glede na to, da oba ukrepa financira država, se bo proračunski primanjkljaj Kitajske letos povzpel na 2,8 odstotka BDP (s čimer bi Kitajska še vedno izpolnjevala maastrichtski kriterij). Pozitivne novice prihajajo tudi iz pogajanj med ZDA in Kitajsko glede pogojev blagovne vojne, kjer zdaj prevladuje mnenje, da smo že zelo blizu koncu lani začete trgovinske vojne. Vse to je najverjetneje glavni razlog, da je v letošnjem letu kitajski delniški trg med najdonosnejšimi na svetu.

Je staranje prebivalstva priložnost ali nevarnost?

 

V zadnjem desetletju se sicer število mlajših od pet let ne znižuje več, še vedno pa se povečuje število starejšega prebivalstva. Ti tako več denarja namenjajo varčevanju in varnejšim naložbam, kar posledično znižuje raven investicij. Podjetja, ki potrebujejo več kapitala, do tega težje dostopajo. To se med pomembnejšimi trgi delno odraža tudi na kapitalskih trgih v Evropski uniji. Delniški trgi že dlje časa stagnirajo, inflacija se vrti okoli ničle, nova podjetja na borznem parketu pa so redka. Po drugi strani se razmere v zdravstvenih ustanovah poslabšujejo, čakalne vrste se daljšajo, primanjkuje postelj v domovih za ostarele. Primanjkuje tudi zdravstvenega osebja in ljudi, ki skrbijo za starejše.

Nekoliko boljše razmere so v Združenih državah Amerike, kjer pritok migrantov v zadnjih letih omogoča ohranjanje nekoliko boljše demografske slike. Pri njih je problem drugje. Starejšemu prebivalstvu je bilo v zadnjih dveh desetletjih obljubljeno preveč. Težava z njihovim pokojninskim sistemom je z vsakim letom večja. Teh obljub ameriška država ne more zagotoviti, zato bo morala pravice v prihodnosti zmanjšati. To pa lahko pretrese družbo in vpliva na prihodnje naložbene politike državljanov. V podobni godlji je tudi Japonska, kjer projekcije kažejo, da se bo število prebivalstva v naslednjih štiridesetih letih znižalo za okoli 30 odstotkov. Tudi pri nas domači kapitalski trg ne uspe generirati dovolj povpraševanja, zaradi česar se cene delnic vrtijo na isti ravni že več kot dve desetletji.

Vsa podjetja, ki jim bo uspelo zagotoviti storitve in proizvode za starejšo populacijo, se bodo v prihodnosti razvijala. Veliko teh podjetij je v sektorju farmacije in zdravstva. Na račun staranja se bodo poslabšali številni ekonomski kazalci, problem pa bo postajal vedno večji. Države, ki se bodo s tem uspešno soočile z avtomatizacijo in novimi tehnološkimi rešitvami, bodo tudi v prihodnosti generator rasti.

 

Denarni val

Ko smo že pri negativnih obrestnih merah, lahko v Evropi opazujemo, da je to postalo kar nova normalnost. Če smo še pred časom lahko pričakovali, da bo leto 2019 leto normalizacije obrestnih mer, bi nas zdaj to že močno presenetilo. Zahtevane donosnosti različnih ročnosti, ki se v zadnjih dneh približujejo dnu, nekako sporočajo zgodbo, da bo do splošnega krčenja evropske ekonomije prišlo prej, preden bi ECB prvič dvignila svoje obrestne mere. Če je Italija zaradi političnega kaosa že zdaj v tehnični recesiji, se ji je Nemčija izognila za kakšen milimeter. Glede na evropske indekse zaupanja pa lahko v naslednjih kvartalih pričakujemo, da bo sledila še marsikatera država. V javnofinančnem smislu bi si v Sloveniji mogoče želeli, da nova vlada ne bi tako pohitela z dvigi svojega načrtovanega trošenja. Majhno odprto gospodarstvo je še toliko bolj odvisno od globalnih tokov.

Ni treba biti doktor znanosti, da razumeš, da lahko v primeru recesije naših največjih dveh trgovinskih partneric nekaj podobnega pričakujemo tudi v Sloveniji. Verjetno se marsikateri podjetnik že sprašuje, od kod padec naročil. A ko se že napovedi mračijo, lahko politiki izkoristijo svoj trenutek. ZDA, Kitajska in EU lahko dosežejo neki dogovor in za nekaj časa zaprejo poglavje trgovinskih vojn. Logični preblisk bi se moral zgoditi tudi v Veliki Britaniji, katere nadzorovani izstop iz EU (oziroma vztrajanje v Uniji) bi evropske ekonomije postavil nazaj na tirnice rasti, ki so posledično tudi garancija za mir. V tem svetu negotovosti se je še enkrat izkazalo, da staviti na enega konja ni nikoli dobro. Misliti strateško pa je modro.

V zadnjih kvartalih »dol-gor« je glavno vlogo odigral dobro razpršen portfelj, oblikovan na podlagi ciljev, časovnega horizonta in drugih omejitev varčevalca. Slednje je tudi v prihodnosti na mestu, saj daje desko (podporo) za surfanje.

 

 

Objavljeno v časniku Dnevnik, 20. februar 2019

Obvestilo o konstitutivni seji nadzornega sveta

 

KD Skladi, d. o. o., Dunajska 63, Ljubljana, ki upravlja KD Krovni sklad, na podlagi 214. člena Zakona o investicijskih skladih in družbah za upravljanje (Ur. l. RS, št. 31/15 s spremembami) obvešča, da so člani nadzornega sveta KD Skladi, d. o. o., na konstitutivni seji dne 18. 2. 2019 za predsednika nadzornega sveta družbe izvolili Josefa Beneša, za namestnika predsednika nadzornega sveta pa Aljošo Tomaža. Vlagatelji lahko pridobijo dodatne informacije preko elektronske pošte kd-skladi@kd-group.si.

 

KD Skladi, družba za upravljanje, d. o. o.
Uprava

 

 

Varovalo je le dobro razpršen portfelj

Prvo pravo obdobje normalizacije smo doživeli v zadnjem kvartalu lanskega leta. Pa še ta ni bila čisto absolutna, saj so angleška, evropska (ECB) in japonska centralna banka še naprej neto kupovale obveznice na trgu. Res pa, da so bili vplivi na pričakovanja o prihodnji monetarni politiki precej trdnejši, kot smo jih bili vajeni v preteklosti. Ameriška centralna banka (Fed) je vztrajala s ciklom zviševanja obrestnih mer ter z zniževanjem svoje bilance. Prav tako je ECB držala obljubo, da bo konec leta končala z neto odkupi obveznic. S tem so nekako signalizirali začetek konca negativnih obrestnih mer.

Ko pa so deležniki na trgu sprevideli, da se »zabavna« zgodba počasi zaključuje, se je na trgu zgodil pravi pogrom. Doživeli smo prvo pravo korekcijo na delniških trgih, ameriški delniški indeks je upadel za slabih 14 odstotkov, kreditni pribitki podjetniških obveznic pa so se zvišali za 20 odstotnih točk, cena nafte je zagrmela za slabih 30 dolarjev na sod. Znižale so se tudi netvegane obrestne mere, na primer desetletna nemška obveznica, ki se je znižala za 23 odstotnih točk na 0,24 odstotka konec leta.

Na tej točki se je smiselno vprašati, zakaj se je to zgodilo. Akterji na finančnih trgih so hitro poiskali razloge. Te lahko najdemo predvsem v ohlajevanju globalne ekonomije, ki naj bi bila posledica trgovinskih vojn, povečanega političnega tveganja in zmešnjave okoli britanskega izhoda iz Evropske unije. Skratka, tveganja, ki smo jih spremljali skozi celo lansko leto. Zato dilema v meni ostaja, ali so to res pravi vzroki. Nekako se mi dozdeva, da smo bili bolj priča četrtletju »kvantnega zategovanja«, ker so se tečaji vrnili v neko bolj »pošteno« okolje. Je pa odtegnitveni sindrom sitna reč in tisti, ki so navajeni omame, to dobro poznajo.

Tako so se pritiski na Fed na začetku leta zelo stopnjevali. Guverner Powell pa je na prvem zasedanju v letu povsem podlegel pritiskom in ustavil cikel zviševanja obrestnih mer, skrajšal čas zmanjševanja bilance in njeno končno višino povečal. Šel pa je še dlje, saj je spet odprl možnost za povečevanje bilance kot ukrep monetarne politike. Lahko bi rekli, da je skozi zadnja vrata pripeljal »kvantitativno sproščanje« oziroma QE.

Končni račun je bil »žurerski« začetek leta. Vsi tečaji so se zvišali, presenetljivo tudi pri netveganih obveznicah. Po drugi strani zgoraj omenjena tveganja še vedno obstajajo nespremenjena. Poleg tega ankete kažejo, da rast globalne ekonomije še vedno izgublja moč. Nekatere evropske države (Italija, Nemčija) pa so že v okolju ohlajanja.

Nad trgom se je spet pojavil dvom o vzdržnosti evforije in smiselnosti rasti vseh tečajev, saj so v primeru recesije tečaji tveganih instrumentov precenjeni, v nasprotnem primeru pa to velja za tečaje netveganih instrumentov. V kontekstu osebnega portfelja je dobro varovalo le pametno razpršen portfelj.

 

 

Objavljeno v časniku Delo, 18. februar 2019.

Obvestilo o spremembi v nadzornem svetu

 

Edini družbenik družbe KD Skladi, d. o. o., družba Adriatic Slovenica d. d., je z dnem 13. 2. 2019 za člane nadzornega sveta družbe s štiriletnim mandatom imenovala Gregorja Pilgrama, Josefa Beneša, Jureta Kvaternika in Aljošo Tomaža.

Vlagatelji lahko pridobijo dodatne informacije preko elektronske pošte kd-skladi@kd-group.si.

 

KD Skladi, družba za upravljanje, d. o. o.
Uprava

 

Družba KD Skladi postaja del skupine Generali

 

Po več kot četrt stoletja delovanja družba KD Skladi postaja del mednarodne skupine Generali. Generali je neodvisna mednarodna finančna skupina, ustanovljena leta 1831 in prisotna v več kot 50 državah sveta. Zaposluje več kot 71 tisoč ljudi. V letu 2017 je dosegla 68 milijard evrov zavarovalnih premij in 487 milijard evrov sredstev v upravljanju ter se po lestvici Fortune Global 500, na podlagi kazalnikov prodaje, dobička, sredstev in tržne vrednosti, uvršča med 60 največjih družb na svetu. Sestavni del skupine je tudi Generali Investments CEE, največja družba za upravljanje v srednji in vzhodni Evropi, s skoraj 17 milijard evrov sredstev v upravljanju.

Ob tem prelomnem trenutku je Luka Podlogar, predsednik uprave družbe KD Skladi, povedal: »Poleg tega, da je Generali ena največjih mednarodnih zavarovalnih skupin, je tudi en od večjih evropskih upravljavcev premoženja. S tem, ko bodo KD Skladi postali del družine Generali Investments, bo družba pridobila dodatno podporo za uresničevanje njene strategije rasti v jugovzhodni Evropi. Poleg tega bo družba imela možnost razširiti svojo ponudbo produktov in omogočiti svojim zaposlenim nove priložnosti za rast in razvoj. Meje našega delovanja bodo tako postale širše. Imamo odlično ekipo, napredne in moderne storitve, ki jih neprestano prilagajamo potrebam trga in naših vlagateljev. Produkte bomo s pomočjo izjemnega znanja in izkušenj še nadgradili. Naša uigrana ekipa, ki odlično krmari na finančnih trgih in v katero zaupamo, ostaja ista. Ponosni smo, da postajamo del mednarodne ekipe z zmagovalno miselnostjo. Prihajamo v obdobje izjemnih priložnosti in prepričan sem, da jih bomo izkoristili v dobro naših vlagateljev«.

Obvestilo o spremembi v lastniški sestavi

 

Dne 13. 2. 2019 je imetnik posrednega kvalificiranega deleža v družbi KD Skladi, d. o. o., postala družba Generali CEE Holding B.V., Nizozemska.

Vlagatelji lahko pridobijo dodatne informacije preko elektronske pošte kd-skladi@kd-group.si.

KD Skladi, družba za upravljanje, d. o. o.
Uprava