Cena surove nafte pozitivno v novo leto

Zaostrovanje razmer med dvema največjima svetovnima ekonomijama, ki smo mu bili priča skozi celo lansko leto, se je že začelo odražati na realni ekonomiji. Makroekonomski podatki, ki so v zadnjem obdobju prišli iz Kitajske, so upravičili strah med investitorji in kažejo na ohlajanje kitajske gospodarske aktivnosti. V ZDA se negativne posledice trgovinske vojne sicer še ne kažejo na makroekonomskem nivoju, vendar pa je ob negativnih popravkih napovedi poslovnih rezultatov za letošnje leto med ameriškimi podjetji z globalno usmeritvijo poslovanja to zgolj vprašanje časa.

Negativno vzdušje na kapitalskih trgih se je odrazilo tudi na energetskih trgih, saj je cena surove nafte lani v ameriških dolarjih izgubila več kot 10 odstotkov vrednosti. Ponedeljkova izjava ameriškega gospodarskega ministra Wilburja Rossa, da obstaja dobra verjetnost sklenitve kompromisa s katerim bodo lahko živele tako ZDA kot Kitajska, je med vlagatelje vnesla novo mero optimizma. S tem ko bi ZDA in Kitajska po leto dni trajajočem sporu končno zakopale bojno sekiro, bi z mize umaknile zagotovo največje tveganje letošnjega leta in tako dovolile svetovni ekonomiji obrat negativnega trenda, ki se je začel kazati v zadnjem četrtletju preteklega leta. Krepitev globalne gospodarske aktivnosti bi pozitivno vplivala tudi na povpraševanje po surovi nafti, kar bi ceno tekočega zlata lahko letos potisnilo proti 80 dolarjev za sod.

             Vir: Bloomberg

 

Objavljeno v časniku Dnevnik, 9. januar 2019.

 

Mesečno poročilo za december 2018

 

Mesečno poročilo za december 2018

 

Naložbeni komentar – december 2018

Delniški trgi so bili decembra v znamenju rdečih številk. Globalni delniški indeks MSCI je v mesecu dni izgubil več kot 8 odstotkov. Padec tečajev je bil tokrat večji v ZDA kot v Evropi in na trgih v razvoju. Vsi donosi so merjeni z indeksi MSCI, izraženimi v evrih.

Delniški indeks MSCI ZDA je v decembru padel za nekaj več kot 10 odstotkov. Pocenile so se naložbe v vseh panogah. Korekcija je najbolj vplivala na finančni in energetski sektor, najmanj pa so se pocenile naložbe v panogi preskrbe. Ameriška centralna banka je na decembrskem zasedanju dvignila obrestno mero za 25 bazičnih točk, kar je bilo v skladu s pričakovanji trga. Centralna banka bo po predvidenem programu nadaljevala z zmanjševanjem bilance. Znižali pa so tudi svojo napoved števila dvigov obrestne mere v letu 2019. Centralni bankirji tako sedaj pričakujejo, da bodo morali obrestno mero v letu 2019 dvigniti le dvakrat. To je znižalo pričakovanje trga in posledično so upadle tudi zahtevane donosnosti do dospetja na ameriški državni dolg. Le-ta je na 10-letno ameriško državno obveznico ob koncu leta znašal približno 2,7 odstotka.

Evropski delniški trgi so se pocenili za nekaj več kot 5 odstotkov. Prav tako kot v ZDA, so se tudi v Evropi občutneje pocenile naložbe v finančnem sektorju. Najnižji je bil padec v sektorju preskrbe. ECB je tudi po zadnjem zasedanju v letu obrestno mero ohranila nespremenjeno. Potrdili so konec nakupov obveznic na sekundarnem trgu in refinanciranje dolžniških papirjev ob zapadlosti. Donosnost do dospetja 10-letne nemške državne obveznice se je v mesecu znižala za približno 10 bazičnih točk. Inflacija je bila v evroobmočju po zadnjih podatkih 1,9 odstotka na letni ravni. To je najnižje v zadnjih šestih mesecih. Skupni indeks PMI, ki kaže optimizem med podjetji, je v decembru upadel na najnižjo vrednost po novembru 2014. Evro je v mesecu pridobil nekaj več kot odstotek tako proti dolarju, kot tudi proti britanskemu funtu.

Na trgih BRIK so se najbolj pocenile naložbe na Kitajskem, in sicer za nekaj več kot 7 odstotkov. Najmanj so se pocenile indijske delnice, ki so izgubile nekaj več kot odstotek. Na surovinskih trgih je prav tako prišlo do pocenitev. Cene surove nafte so v decembru upadle za okoli 10 odstotkov. Naftni kartel OPEC in Rusija sta že napovedala znižanje proizvodnje v prvi polovici leta 2019, toda trg še vedno vidi presežke ponudbe nad povpraševanjem. Upadle so tudi cene glavnih industrijskih kovin.

Slovenski borzni indeks SBITOP je v mesecu izgubil nekaj več kot 2 odstotka. Podražile so se delnice najmlajše članice indeksa, NLB, ki so pridobile skoraj 10 odstotkov. Največji prodajni pritisk je bil na delnicah Cinkarne Celje, ki so izgubile več kot 16 odstotkov.

 

Po plimi pride …

 

Nizke obrestne mere in nov velik kupec obveznic so tedaj omogočili tudi miren spanec državnim zakladnikom, kljub povečanemu zadolževanju držav. Za nazaj lahko pričakovanja v povprečju potrdimo. Nekatere je sicer enačba izpustila (nižji in nižji srednji sloj, ki nima premoženja), drugi so si s svojo politiko otežili okrevanje (evropska periferija in nekatere države v razvoju). Strahovi, da prelitja iz finančne v realno ekonomijo ne bo in bomo doživeli hiperinflacijo, pa se niso uresničili.

Res pa je, da so tečaji v prvih letih stimulacije rasli predvsem zaradi denarne ekspanzije. Že lani je začel ameriški Fed z zniževanjem odkupov obveznic. Tudi ECB je potrdila pričakovano, da od januarja 2019 na trg ne bo več plasirala svežega denarja.

Vse oči pa so bile prejšnji teden uprte v Fed. Predsednik ZDA je »čivkal«, da ne smejo zvišati obrestnih mer. Trg pa je že pred časom začel vračunavati v zahtevane donose ameriških obveznic manj pričakovanih dvigov obrestnih mer. Sledile so še delnice, katerih tečaji so se znižali za več kot deset odstotkov.

Guverner Feda Powel je kljub vetru v prsi zvišal kratkoročno obrestno mero na 2,5 odstotka. Zatrdil je tudi, da je zniževanje odkupov obveznic na avtopilotu, in potrdil, da bodo na ekonomijo vplivali predvsem s spremembo obrestnih mer. Je pa nakazal slabšanje gospodarskih kazalnikov za prihodnja leta in trgu sporočil, da je Fed že na spodnjem razponu nevtralne obrestne mere, kar pomeni, da nadaljnji dvigi niso več tako avtomatični.

Normalizacija na trgu obrestnih mer sporoča tudi delniškemu trgu, da mora poiskati neko novo ravnovesje, ki ne bo upoštevalo več vpliva protibolečinskih zdravil. V tem duhu ni izključena tekoča korekcija, ki pa nam bo vsem spet omogočila zdravo varčevanje tudi v delnicah in delniških skladih.

 

Objavljeno v časniku Delo, 24. december 2018.

KD Skladi: S Tino in Veroniko si delimo strast

                       Foto: arhiv podjetja.

KD Skladi, prva slovenska družba za upravljanje, generalni pokrovitelj Tina Mrak – Veronika Macarol 470 Slovenian sailing team, sodeluje z odličnima jadralkama že od konca lanskega leta, ko so z obetavnima jadralkama podpisali pogodbo o sodelovanju do leta 2020, do poletnih olimpijskih iger v Tokiu. Za sodelovanje z njima so se odločili, ker sta izjemni športnici in ker je jadralstvo šport, ki ga odlikujejo odličnost, dolgoročnost, strast, zmage in ekipni duh. To pa so vrednote, ki odsevajo tudi vrednote družbe KD Skladi.

Ob tej priložnosti je Luka Podlogar, predsednik uprave KD Skladov dejal:« Moram priznati, da nad izborom nisem presenečen, saj gre za izjemni športnici, ki sta svojim ciljem popolnoma predani. Sta vztrajni, odlikujejo pa ju tudi disciplina, strokovnost, pogum in močna volja. To so pa tudi lastnosti, ki so izjemno pomembne za dolgoročno varčevanje. In prav te lastnosti vodijo na vrh tudi Tino Mrak in Veroniko Macarol. Ponosen sem, da lahko sodelujemo s to izjemno in uigrano ekipo. Z njima delimo strast do vrhunskih rezultatov, ki jih bomo zasledovali tudi v letu 2019. S predanostjo, zaupanjem in partnerskim odnosom gremo skupaj do cilja, do Tokia 2020.«

 

Kaj lahko pričakujemo v letu 2019

 

Prav tako je bilo zelo optimistično v ZDA, kjer so delniški trgi v evrih do konca septembra dosegali skoraj 15 odstotkov višje tečaje kot na začetku leta. Evropske delnice so bile v istem obdobju precej bolj na udaru, kajti vse leto so počasi drsele navzdol. Še slabše je bilo na trgih v razvoju, kjer so bile cene že oktobra več kot 10 odstotkov nižje kot na začetku leta. Ameriški delniški trgi so tako večino leta pridobivali v primerjavi z drugimi trgi. Rast dobičkov ter močan domači trg sta poganjala tečaje. Ko pa smo prišli v oktober, so se težave začele prelivati tudi v ZDA.

Trgovinska vojna, ohlajevanje nekaterih makroekonomskih podatkov, umikanje FED s trga, slabše razmere v Evropi in na Kitajskem pa so povzročili, da ameriške delnice niso več zdržale in so prav tako zabeležile padec. Tako so trenutno na letni ravni v minusu. Struktura ameriškega trga je trenutno taka, da so glavni igralci precej bolj pasivni pri svojih odločitvah in premikanje trgov precej monotono. Kar pomeni, da ko se zadeve obrnejo, večinoma vsi začnejo prodajati in padci so hitri in globoki. Trenutni tečaji ameriških podjetij pomenijo, da so delnice precej cenejše, kot so bile na začetku leta, kajti rast dobičkov v letošnjem letu je bila nadpovprečna. Ugodne napovedi ostajajo tudi za naslednje leto, ko je napovedana rast dobičkov za ameriška podjetja okoli 8 do 10 odstotkov. Med vlagatelji se je začelo porajati vprašanje, ali lahko ameriška ekonomija v naslednjem letu ko je napovedana rast zabeleži upad, recesijo. Zaenkrat makro podatki na to ne kažejo oziroma je verjetnost zelo majhna. Najverjetneje pa sledi upad rasti, vendar lahko še vedno pričakujemo rast BDP v višini 2 do 3 odstotkov. Pričakovanja za FED nakazujejo dva dviga obrestne mere tudi prihodnje leto, kaj več ne pričakuje nihče. Interna politična situacija v ZDA je relativno stabilna. Za Trumpa lahko pričakujemo nadaljevanje trenutne metode dela, ko se preko twitterja odziva na različne teme.

Politično precej bolj kompleksna ostaja Evropa, kjer so želje posameznih držav različne ter usklajevanje počasnejše. Neodzivnost na globalne spremembe pa na daljši rok za Evropo ne prinaša nič dobrega. Delniški trgi kažejo precej klavrno sliko, vseeno pa velja omeniti, da so nekatere vrednotenja delnic zelo zanimiva in da lahko ob pozitivnem razpletu nekaterih težav evropske delnice pozitivno presenetijo. Tudi posamezni trgi v razvoju že ponujajo zanimivo nakupno priložnost.

Lani smo napisali, da je v trgih že vračunana večina pozitivnih razpletov, kar se je tudi potrdilo. Za prihodnje leto pa velja, da so na delniških trgih priložnosti, bo pa treba investirati strpno, se ne zaletavati in počasi dodajati k dolgoročnim pozicijam. Vroče zgodbe velja pustiti ob strani. O izbranih naložbah velja pridobiti čim več informacij in redno spremljati, kaj se z njimi dogaja. Morda velja narediti tudi kakšno realokacijo sredstev.

Pa srečno!

 

Slovenija – dežela majhnih in srednje velikih podjetij

 

Navedena statistika služi kot dokaz in dejstvo, da imamo v Sloveniji izredno veliko dobrih podjetij. Žal pa imamo tudi veliko neuresničenega potenciala. Statistika bi bila lahko še boljša. Vzrok, da potencial podjetij ni v celoti izkoriščen, je delno v nerazvitem trgu kapitala. Imamo namreč dobro razvit bančni sektor, če izvzamemo zavarovalnice, pa lahko ugotovimo, da so naše finančne institucije slabo razvite. Industrija investicijskih skladov je majhna, sredstva v upravljanju domačih družb za upravljanje se že vrsto let gibljejo pri 2,5 milijarde evrov. Še bolj pa vzbuja skrb to, da premoženje, ki ga imajo v upravljanju pokojninski skladi, obsega le delček tega, kar bi potrebovalo naše gospodarstvo.V Sloveniji namreč sredstva v upravljanju pokojninskih skladov zajemajo le 6,9 odstotka BDP, skoraj desetkrat manj od povprečja držav OECD, kjer obsegajo 50,7 odstotka BDP.

Evropski investicijski sklad je v svoji analizi prepoznal vrzel financiranja z lastniškim kapitalom na slovenskem trgu v višini 65 milijonov evrov na leto. Ta vrzel je predvsem v poznejših fazah razvoja podjetja, ko ta potrebujejo kapital za nadaljnjo rast, lansiranje novih produktov, internacionalizacijo ali povečanje proizvodnih kapacitet. Posledično veliko slovenskih podjetij ni ustrezno financiranih ali pa zaradi pomanjkanja kapitala ne rastejo v skladu s svojim potencialom. In kar je še huje, v času neugodnih finančnih razmer, kot je finančna kriza, jim neustrezna kapitalska struktura preprečuje prehod čez krizno obdobje. V Sloveniji se je tako po kriznem letu 2009 veliko dobrih poslovnih idej izgubilo zaradi neustreznega financiranja in nesposobnosti obvladovanja dolžniških virov financiranja. Slovenska podjetja namreč najpogosteje kot zunanji vir financiranja rasti uporabljajo bančna posojila (68 odstotkov) in lizing (27 odstotkov). Če seštejemo 68 in 27, pridemo na 95 odstotkov in sklepa, da slovenska podjetja alternativnih virov financiranja skoraj ne uporabljajo. Delež investicij skladov zasebnega kapitala v slovenskem BDP je lani znašal 0,049 odstotka in postavil Slovenijo na rep držav Evropske unije. Povprečje v Uniji je desetkrat višje, in sicer 0,436 odstotka. Za primerjavo, v Avstriji je ta del 0,22 odstotka, v Španiji 0,41, Nizozemski 0,54, Franciji 0,59, v Veliki Britaniji pa 0,78 odstotka.

Na svetovni ravni delež sredstev pokojninskih skladov, naloženih v alternativne naložbene razrede, znaša približno 25 odstotkov. Večina teh sredstev je investiranih v domačem okolju, v povprečju pokojninski skladi v Evropi v tuje sklade investirajo le približno 35 odstotkov sredstev.

Na našo blaginjo vplivata okolje, v katerem živimo, in razvito gospodarstvo. Uspeh podjetij in vseh nas pa je precej odvisen od dobro izkoriščenih priložnosti in hkrati tudi tistih, ki jih zamudimo. Imamo priložnost. Slovenija, ki je bila lani med hitreje rastočimi gospodarstvi v Evropski uniji, tudi letos nadaljuje veliko in široko utemeljeno rast. Ta naj bi bila letos 4,4-odstotna in ostala visoka, 3,7 odstotna, tudi prihodnje leto. Rast bodo letos podpirale investicije države in zasebnega sektorja, povečanje zasebne in državne potrošnje ter rast izvoza. Izvoz proizvodov in storitev se je lani povečal za 10,7 odstotka, letos pa zadnje napovedi kažejo na 8-odstotno rast izvoza. V ugodnih razmerah lahko vsak od deležnikov prispeva k oblikovanju dinamičnega kroga vzajemno delujočih pozitivnih dejavnikov oz. tako imenovani virtuous circle, ki omogoča pretok sredstev od prebivalstva do podjetij z visokim potencialom rasti in prek vmesnih multiplikativnih učinkov nazaj k prebivalstvu. Veliko mora pri tem narediti država z ustreznim okoljem in sistemskimi regulatornimi spodbudami za državljane in podjetja. Z ustreznim varčevanjem, predvsem pokojninskim, se sredstva od prebivalstva prek finančnih institucij prenesejo v podjetja in nazaj prek finančnih institucij do prebivalstva. S tem ko veliki institucionalni vlagatelji svoja sredstva investirajo v alternativne naložbene razrede v domačem okolju, se oblikuje pozitivno okolje in virtuous circle.

Pomanjkanje raznolikih in ustreznih virov financiranja na slovenskem trgu smo v družbi KD Skladi prepoznali že leta 2016. Kot odgovor na pomanjkanje lastniškega financiranja v družbi KD Skladi pripravljamo sklad zasebnega kapitala, ki bo investiral v srednje velika in majhna podjetja, jih spodbujal pri nadaljnji rasti, nudil podporo pri doseganju dolgoročnih cilljev in pristavil en del k formiranju dinamičnega kroga vzajemno delujočih pozitivnih dejavnikov – slovenskega »virtuous circle«.

 

Objavljeno v sobotni prilogi Dela, 15. december 2018.

Srečno 2019!

 

 

Praznični delovni čas 24. in 31. 12. 2018

 

Uradne ure na sedežu družbe KD Skladi in v naših poslovalnicah po Sloveniji bodo v ponedeljek, 24. in 31. decembra 2018, do 12. ure.

Zahvaljujemo se vam za razumevanje in vam želimo srečno 2019.

 

 

 

 

Medved je tu

Glavni ameriški indeks S&P je od vrha v začetku oktobra izgubil dobrih 10 odstotkov vrednosti. Donos od začetka leta je tako postal negativen. A evropski vlagatelj lahko z zavistjo opazuje stanje čez lužo. Zaradi rasti vrednosti dolarja je donos ameriških delnic še vedno več kot štiriodstoten, medtem ko je glavni evropski indeks od začetka leta izgubil več kot 13 odstotkov, nemški DAX pa kar 17 odstotkov. Kitajski delniški trg je letos izgubil več kot 22 odstotkov in strah pred popolno gospodarsko vojno z ZDA trenutno odganja vlagatelje s Kitajske, čeprav nekatere delnice postajajo privlačno vrednotene. A pogled v drobovje trgov pokaže, da smo na nekaterih trgih že v tako imenovanem medvedjem trendu, ki ga definiramo kot 20-odstotni ali večji upad vrednosti naložb (delnic). Če evropskega vlagatelja še »rešuje« že prej omenjeni upad vrednosti evra, pa ameriški kapital krepko občuti medvedji trend na globalnih trgih. V globalni delniški indeks je vključenih več kot 2700 največjih svetovnih podjetij in s pozitivnim donosom za letos se jih lahko pohvali le slaba tretjina, medtem ko je zadnja tretjina izgubila več kot 20 odstotkov vrednosti. Iz perspektive ameriškega vlagatelja pa je več kot polovica delnic izgubila že več kot 20 odstotkov in posledično je razumljiv dodaten prodajni pritisk, saj se ameriški kapital umika na varnejši domači trg. To še pospešuje zaostanek drugih kapitalskih trgov za Ameriko. Tudi največje investicijske banke so postale zelo previdne in vse bolj opozarjajo na možnost močnejšega padca. Tudi moja ocena se nagiba k temu, da dna še nismo videli. Na trgih še nismo videli kapitulacije, ko investitorji obupajo in »odvržejo« delnice, kar v kratkem času pripelje do močnejšega padca. V tem trenutku se začne formirati dno in priprava na nov zalet. V naslednjih nekaj mesecih nas čaka kar nekaj dogodkov, ki bi lahko pripeljali do prej opisanega procesa. 1. marca se izteče 90-dnevni rok za dogovor med ZDA in Kitajsko.

Spomladi se bo razjasnilo, v katero smer gre brexit (če sploh bo). V Evropi nas čakajo še evropske volitve. A veliko bolj verjetno je, da se bo zgodilo nekaj, česar vlagatelji nismo predvideli. Ob vsem tem negativnem razpoloženju se zdi, da je najbolje čakati na boljše dni. A kot že leta poudarjam v svojih kolumnah, so najboljši dnevi za vlagatelja tisti, ko so vsi drugi obupali. Ni lepšega kot kupiti delnice velikih, dobrih in uveljavljenih podjetij s trdnimi bilancami z velikim popustom. V nekaterih primerih so ti časi praktično že tu. Lahko že najdemo delnice, ki ustrezajo zgoraj opisanim kriterijem, še posebej v Evropi in na trgih v razvoju, ki so se izredno pocenile v zadnjih 6 do 12 mesecih in bodo v prihodnjih letih prinašale nadpovprečne donose. Ne mudi se še z nakupi, saj bo leto 2019 težko za vlagatelje, negotovo in zelo nihajno, a treba je narediti domačo nalogo biti pripravljen na strategijo malih korakov.

 

Objavljeno v časniku Dnevnik, 12. december 2018.

Mesečno poročilo za november 2018

 

Mesečno poročilo za november 2018

 

Naložbeni komentar – november 2018

Globalni delniški trgi so v novembru pridobili nekaj več kot odstotek. K rasti so prispevale ameriške delnice. Delniški indeks MSCI ZDA, merjen v evrih, je pridobil približno en odstotek in pol. Naložbe na trgih v razvoju so pridobile več kot 5 odstotkov. V Evropi so se tečaji znižali za približno odstotek, merjeno z indeksom MSCI.

V ZDA so vlagatelji zabeležili najvišje donose v panogi zdravstva. Pocenile so se naložbe v energetskem sektorju, kar lahko pripišemo padcu cene surove nafte. Sodček črnega zlata se je v mesecu pocenil za nekaj več kot 20 odstotkov in dosegel najnižjo vrednost letos. Stopnja brezposelnosti v državi ostaja na 49-letnem dnu, pri 3,7 odstotkih. Po raziskavah Univerze v Michiganu tudi zaupanje potrošnika ostaja na visokih nivojih. Negotovost in spremembe na področju svetovne trgovine so vplivale na poslabšanje zaupanja med podjetji. Skupni indeks PMI je bil v novembru 54,4 točke, oziroma 0,5 indeksne točke manj kot v oktobru. Guverner ameriškega Feda, Jerome Powell, je naznanil, da je obrestna mera centralne banke blizu nevtralnega nivoja. Trg pričakuje še en dvig obrestne mere do konca leta. Donosnost do dospetja na 10-letni državni dolg se je gibala rahlo nad 3 odstotki.

Delniški trgi na stari celini so izgubili nekaj več kot odstotek, merjeno z indeksom MSCI. Investitorji so najvišji donos zabeležili v naložbah iz sektorja komunikacijskih storitev, in sicer skoraj 9 odstotkov. Naložbe v panogi energije in materialov so se pocenile. Potrošniško zaupanje v evroobmočju se je novembra znižalo in bilo najnižje po marcu 2017. Tudi Skupni indeks PMI, ki kaže na optimizem med podjetji, je bil v novembru nižje. Pri vrednosti 52,4 nakazuje na najšibkejše obete podjetij v zadnjih dveh letih in pol. Donosnost do dospetja na nemški državni dolg, z zapadlostjo čez 10 let, je na koncu meseca znašala 0,3 odstotka. Vrednost evra je bila na koncu meseca 1,13 dolarja za evro in 0,89 britanskega funta za evro.

 

 

Delniški indeksi v državah v razvoju so se podražili bolj kot indeksi na razvitih trgih. Indeks MSCI BRIC se je zvišal za več kot 5 odstotkov. K rasti so največ prispevale naložbe na Kitajskem, ki so se podražile za več kot 7 odstotkov. Še uspešneje so jo odnesli vlagatelji na indijskem trgu, kjer so zabeležili več kot 10-odstotno povišanje tečajev. Na borzah v Rusiji in Braziliji so se tečaji nekoliko pocenili, in sicer za približno 1 odstotek v Rusiji in 2 odstotka v Braziliji. Vsi donosi so merjeni z indeksi MSCI, izraženi v evrih.

Na trgih v regiji so se delnice podražile. Slovenski borzni indeks SBITOP je novembra pridobil okoli tri odstotke in pol. Najbolj so se podražile delnice v finančnem sektorju. Delnice zavarovalnice Triglav so se podražile za več kot dvanajst odstotkov, Pozavarovalnice Sava pa za skoraj deset odstotkov. Na ljubljansko borzo pa so bile uvrščene tudi delnice NLB-ja, največje slovenske banke.