Signali s finančnega trga

 

Na določeni točki se je zdelo, da se ob nadaljevanju omenjenega trenda datum nove recesije vse bolj približuje. Na trgu jo lahko prepoznamo po vzorcu nižanja tečajev delnic, sploščitvi/inverziji krivulje donosnosti ter zvišanju kreditnih pribitkov investicijskih in špekulativnih obveznic. V ZDA imamo že skoraj vse signale prižgane, samo ekonomija v tem trenutku še ne kaže popuščanja, saj PMI še vedno kaže lepo rast.

Na drugi strani Atlantika je zgodba nekoliko drugačna. Če so podjetniški kreditni pribitki sledili ameriškim, je krivulja donosnosti manj tveganih še vedno strma. Kljub temu pa se je nemška desetletna obveznica znižala na 0,3 odstotka letno. Tudi gospodarski optimizem (PMI) ne kaže več rožnate slike. Italijanski kazalec že nakazuje recesijo v državi.

Prav tako smo z mešanimi občutki pričakovali zasedanje G20. Mogoče je k negativnemu ozračju prispeval tudi Rusko-Ukrajinski ladijski spor, je pa izplen pogovorov izjemno pozitivno presenetil, saj so ZDA in Kitajska dosegle dogovor o zamrznitvi trgovinske vojne. Omenjeno je vodilo v dvig delniških tečajev in cene nafte (inflacijska pričakovanja). Hkrati pa je tudi italijanska vlada pokazala več naklonjenosti za znižanje proračunskega primanjkljaja, kar bi oddaljilo recesijo.

Vendar je lahko politična obljuba kratkotrajna. Iz tega naslova bo treba spremljati retoriko na dnevni ravni, pri čemer sem mogoče malo bolj optimističen glede dogovora v Evropi kot pa možnosti konca trgovinske vojne. Ključna za finančne trge bo interpretacija zadnjih dogodkov s strani centralnih bank, ki bodo imele zasedanja v naslednjih dveh tednih. Kopja pa se bodo lomila na vprašanju nadaljevanja zaostrovanja denarne politike.

 

Objavljeno v časniku Dnevnik, 5. december 2018.

Surova nafta ponovno nad 60 dolarji za sod

Nekateri analitiki so šli pri svojih izjavah celo tako daleč, da 3-odstotni odboj pripisujejo zgolj zapiranju pozicij prodaje na kratko, ki jo je spodbudila nedavna rast na ameriškem delniškem trgu. Glede na močno korekcijo cene surove nafte bi lahko bila ta teza na mestu, saj bi tisti investitorji, ki so s prodajo na kratko stavili na padec cene, v zadnjem mesecu zaslužili lep donos, ki bi ga z zapiranjem kratkih pozicij iz »papirnatega« spremenili v dejanskega (star borzni rek pravi, da nihče še ni bankrotiral z unovčevanjem dobičkov). Glede na trenutne razmere v Svetu, kjer ne najdemo pretirano veliko pozitivnih dejavnikov, bi lahko ta teza morda celo držala. Trgovinska vojna, ki bi se lahko v prihajajočem letu popolnoma razplamtela med dvema največjima svetovnima ekonomijama, ZDA in Kitajsko, je močno zamajala zaupanje glede prihodnje gospodarske rasti. To se je v zadnjem času posredno odrazilo tudi v dogajanju na kapitalskih trgih, kjer so se vlagatelji pospešeno umikali iz vseh vrst »bolj tveganih« naložb, kot so delnice in surovine (kamor sodi tudi surova nafta), zaradi njihove zgodovinsko močnejše povezave z dogajanjem v realni ekonomiji. Na gibanje terminskih pogodb na surovo nafto je negativno vplivala rekordna proizvodnja največje svetovne proizvajalke surove nafte, Savdske Arabije. Ta naj bi novembra načrpala od 11,1 do 11,3 milijona sodčkov surove nafte na dan. Oči analitikov so uperjene na naslednje srečanje naftnega kartela OPEC, ki bo 6. decembra na Dunaju, kjer se pričakuje, da bodo članice, za podporo ceni, izglasovale 1,4 milijona sodčkov nižjo dnevno proizvodnjo.

 

        Vir: Bloomberg, lastni izračun

 

Objavljeno v časniku Dnevnik, 28. november 2018.

Na kateri točki krivulje smo?

 

 

Bil je 15. september 2008, ko je takrat četrta največja ameriška investicijska banka Banka Lehman Brothers razglasila plačilno nesposobnost in se v finančno zgodovino zapisala kot sprožilec nezaupanja vlagateljev v finančne trge, kar je potem vodilo v globalno finančno recesijo. Vemo, kaj vse je na borzah sledilo. Marsikdo je to občutil na lastni koži. A ko zdaj gledamo nazaj, vidimo, da je propad Lehman Brothers družbeno veliko pomembnejši, saj je temeljito spremenil razumevanje ljudi o svetu okoli sebe, posegel v regulativo in poslovne običaje.

Natanko deset let pozneje so ameriški indeksi dosegli nove najvišje ravni in zdelo se je, da se bo bikovski trend kar nadaljeval. Ameriška podjetja so imela pred dvema mesecema najvišje marže od leta 2003, verjetno tudi v zgodovini. Število prošenj za nadomestilo za brezposelnost v ZDA je letos najmanjše od leta 1970. Zaupanje potrošnikov v ZDA je na rekordnih ravneh, skoraj še enkrat višje kot pred 10 leti. Potem so začeli tečaji na borzah drseti navzdol in po dogodkih zadnjih tednov so vrednosti okvirno tam, kjer so leto 2018 začeli. Racionalni vlagatelj se vpraša, na kateri točki cikla smo. Smo zgodaj jeseni dosegli vrh – ali pa so zdrsi, ki so sledili, le korekcija?

Stalnica kapitalskih trgov je nihanje in posledično tveganje. Vlagatelji pa nismo samo racionalna, ampak tudi čustvena bitja. S finančnimi vzponi se prebujajo pri nas čustva optimizma, navdušenja, vznemirjenja in evforije, ki rastejo, kot raste cikel. V trenutku obrata pa pridejo tesnoba, dvom, zanikanje, da gre kaj narobe, strah, da je čas za izstop že mimo, obup, ko je res že mimo, panika in žalost, pa še malo dvoma … in ko se padci umirijo in začne rasti nov cikel, nas čakajo upanje, olajšanje in z novim ciklom ponoven optimizem.

V KD Skladih se posvečamo tudi psihološkemu vidiku naložb. Pomagati vam želimo in preprečiti, da bi bili deležni vseh teh turbulentnih čustev pri svojem varčevanju. Kakšen je naš nasvet? Tak, da skupaj z vami poiščemo »točko notranjega miru«. Skupaj z vami se vprašamo, kakšne spremembe so na točkah na krivulji, ki kaže volatilnost trgov, sprejemljive.
Razumskost nam pomaga razumeti nihanja. Razumskost pomeni dober načrt, jasne cilje, dobrega svetovalca. Čustva pa so tista, ki nam pri tem lahko pomagajo ali pa nas ustavijo.

Prepričani smo, da se lahko s pomočjo naših svetovalcev in razpršenimi vlaganji v vzajemne sklade odločite za naložbe, ob katerih boste lahko mirno spali in se boste čustvenemu vrtilajku lahko izognili.

Vlagatelji nismo samo racionalna, ampak tudi čustvena bitja.

 

Trnuljčica na borznem trgu

Če se je že pojavil kakšen princ teme z željo, da se finančna zgodba iztiri, je na lastni koži hitro občutil bolečino trnja. Spomnimo se samo »napada« na robne evropske države, kjer je marsikdo videl razpad evra že leta 2012, in kasneje grške tragedije, kjer je samovolja novoizvoljene politične elite državi podaljšala ekonomsko agonijo za vsaj pet let. K zlomu borznih tečajev ni bistveno pripomogla niti kapitulacija trga nafte v letu 2016.

Skratka, vsaki manjši korekciji je sledila še večja rast tečajev. Naložbena strategija kupi in drži pa je bila optimalna. Centralna banka je z odkupi obveznic porušila ravnotežje med donosom in tveganjem. Dejstvo je, da entiteta, ki dodaja svež denar v obtok, povzroči napihovanje tečajev.

V prvi fazi je bil ukrep sila pomemben, saj je po finančni krizi trg rabil stabilizacijo tečajev, ki so bili zaradi velikega skoka vrednosti hipotekarnih obveznic ter propada banke Lehman Brothers izjemno podcenjeni glede na pošteno vrednost. Druga faza je bila v znamenju poštenega vrednotenja, ki je dvigala samozavest realni ekonomiji. Tretja faza (zadnjih nekaj let) pa je povzročila napihovanje. Tveganje so centralne banke skrile, zato so imele pozitivne zgodbe večjo težo, če se spomnimo samo znižanja davkov v ZDA.

A konec neto odkupovanja obveznic pomeni tudi, da se bo trnjeva zaščita gradu umaknila in princ bo lahko osvojil princeso. Preostali akterji na finančnem trgu se bodo zbudili in bodo morali spet začeti izračunavati ravnotežje med donosom in tveganjem. Korekcija prej omenjene tretje faze pa bo ponudila nove nakupne priložnosti.

 

Objavljeno v časniku Delo, 25. november 2018.

 

Dobri pretekli rezultati in (pre)optimistična pričakovanja

Vrednotenja ameriških podjetij so se v zadnjih dveh letih posledično znižala, kar pomeni, da so cenejša, kot so bila. Dobri rezultati pa so botrovali višjim cenam ameriških delnic na borzi. Vrednotenja delnic so trenutno nekoliko pod 25-letnim povprečjem. Delnice tako niso niti poceni niti drage. Trenutno so pod vprašajem predvsem prihodnji rezultati. Za leto 2019 se pričakuje rast dobičkov v višini 10 odstotkov. A ta številka se glede na trenutne razmere zdi preveč optimistična in se bo verjetno s časom prilagodila novim razmeram. V zadnjem obdobju so predvsem podjetja iz tehnološkega sektorja posredno in neposredno nekoliko znižala pričakovanja. Apple je recimo preko svojih dobaviteljev sporočil, da pričakuje nižje ravni naročil. Nekatera podjetja, ki so bila vezana na kripto sektor, z dobavami polprevodnikov, so zabeležila strme padce cen delnic. V težavah se je znašel tudi Facebook, predvsem na področju varstva osebnih podatkov. Tehnološki sektor se tako nahaja v korekciji. Zdi se, da se bodo zadeve še nekaj časa vlekle. Vseeno pa so nekatere delnice tudi že zanimive za nakupe. Nekateri sektorji, ki so prav tako dosegli dobre rezultate, sicer niso imeli negativnih objav, ker se pozna tudi pri ceni delnic. Veliko bo odvisno tudi od gibanja cen nafte in dolarja. Dražji dolar v primerjavi z evrom negativno vpliva na bilance ameriških podjetij. Nižja cena nafte pa seveda negativno vpliva predvsem na naftna podjetja.

Dobri rezultati in rekordne marže puščajo malo prostora za izboljšave. Se pa možnost napake povečuje, kar so opazili tudi vlagatelji. Korekcija pa znižuje pričakovanja. Vrednotenja so v povprečnih številkah. Psihološki dejavniki trenutno vplivajo na to, kje se bo korekcija končala in koliko časa bo trajala. Nekatera dejstva nakazujejo, da smo že blizu dna, vseeno pa je pri nekaterih kazalcih še možnost za nadaljevanje korekcije. Naslednji tedni bodo vsekakor zanimivi.

 

Objavljeno v časniku Dnevnik, 21. november 2018.

Skrita vrednost ali past

 

Za slovenskega vlagatelja sicer letošnji upad vrednosti evra v primerjavi z dolarjem deluje blagodejno, saj se donos ameriškega trga, merjen v evrih, še vedno giblje okoli 10 odstotkov, pa tudi japonske delnice so blizu pozitivne ničle. Problem so trgi v razvoju, kjer smo letos videli 11 odstotni upad, ter evropski trgi s skoraj 7-odstotnim upadom. Glede na siceršnjo relativno solidno gospodarsko sliko na razvitih trgih (neravnovesja na trgih v razvoju smo opisali v preteklih treh kolumnah) se postavlja vprašanje, ali nekatere naložbe že predstavljajo skrito vrednost, ali pa gre za vrednostno past, kjer se bo padanje tečajev nadaljevalo, obenem se bodo poslabšali tudi rezultati poslovanja in končali bomo s precej manj vredno delnico, kot se je zdelo ob njenem nakupu.

V kategorijo potencialne skrite vrednosti lahko uvrstimo vse več delnic evropskih družb, čeprav se jim pridružuje vse več delnic tudi v ZDA in na trgih v razvoju. Zavedati se je treba, da rast trga ni zvezna kot pri vezani bančni vlogi, ampak da močno niha. Najbolje jo odnesejo vlagatelji, ki v močnem nihaju navzdol, na razprodaji, okrepijo investicije v delniške naložbe. Tak nihaj se odvija na trgih letos, vprašanje je, kako globoko bo šel. Ker vrha ali dna ne bomo ujeli, vstopamo na trge in izstopamo z njih po korakih. Določene naložbe so po moji oceni že dovolj privlačne za vstop počasnega dodajanja v razpršen portfelj. Za primer, na evropskih trgih lahko najdemo vse več naložb, kjer se dividendna donosnost giblje na nivoju med 7 in 10 odstotkov, poslovanje je relativno stabilno in izplačilo dividend ter prihodnje poslovanje nista videti, kot da teh produktov ali storitev v kratkem ne bomo več potrebovali. Take naložbe vedno najdemo v segmentu »najbolj osovraženih« naložb. Poglejmo na primer evropske ali nemške avtomobiliste. Popravki tečajev v zadnjih 2 ali 3 letih med 25 in 50 odstotkov. Dividende od 5 pa tja do 7 odstotkov. Industrija je pred velikimi izzivi (elektrifikacija vozil, trgovinske vojne itd.), a s temi izzivi se spopada vseh 120 let svojega obstoja. Z avtomobili se vozimo danes in se bomo čez 10 let. Podobno je tudi s telekomunikacijami. Niso najbolj priljubljene, naravnost »osovražena« pa so angleška podjetja, tudi zaradi negotovosti v zvezi z brexitom. A dividende so zelo privlačne in poslovanje relativno stabilno, saj izstop VB iz EU ne pomeni konec posla. Tudi v kemijskem segmentu trga se je zadnje čase naselil strah. Zopet naj bi trgovinske vojne in upad marž prinesli močno poslabšanje rezultatov, a kot nas uči zadnja korekcija v segmentu energije in materialov iz leta 2016, se slika velikokrat nariše precej bolj črno, kot potem dejansko je. Vse več priložnosti se kaže tudi pri potrošniških podjetjih na trgih v razvoju. Kupna moč kitajskega, indijskega ali brazilskega potrošnika bo rasla hitreje od ameriškega ali evropskega. Zato so podjetja, ki skrbijo za te potrošnike privlačna investicija. A zadnje čase prevladuje na teh trgih predvsem strah in videli smo močne korekcije tečajev. Kitajska internet podjetja so v zadnjih mesecih doživela močno korekcijo, saj je upad tečajev presegel 30 odstotkov. Popravka verjetno še ni konec, a tukaj smo spet pri zgodbi lovljenja vrhov in dolin.

Za preudarnega vlagatelja neravnovesja na trgih, kot jih vidimo danes ustvarjajo priložnost. Kot sem pred letom govoril, da je potrebna previdnost, ter da so vrednotenja visoka, lahko sedaj rečemo, da vrednotenja postajajo privlačnejša. Ni še čas za »nizki start«, a vse bolj se kaže, da prihaja čas popustov in s tem dobrih nakupnih priložnosti.

 

Objavljeno v časniku Dnevnik, 14. november 2018.

Mesečno poročilo KD Krovnega sklada za oktober 2018

 

Mesečno poročilo za oktober 2018

 

Naložbeni komentar – oktober 2018

Globalni delniški trgi so se v oktobru pocenili za približno 5 odstotkov. Padec tečajev v ZDA je bil približno odstotek manjši kot v Evropi. Vsi donosi so merjeni z indeksi MSCI, izraženimi v evrih.

Trgi v ZDA so se pocenili za približno štiri odstotke in pol. Delniški indeks S&P 500 je od zgodovinskega vrha, doseženega v septembru, do najnižje vrednosti v oktobru, upadel za približno 10 odstotkov. Najbolj so se pocenile naložbe v industrijska podjetja. Vlagatelje so zaskrbeli poslovni rezultati in nevarnost poslabšanja zaradi trgovinskih vojn, ki bi imele negativne posledice za industrijski sektor. Približno 10-odstotna je bila tudi pocenitev naložb v energetskem sektorju, na kar je vplival hiter padec cene surove nafte v oktobru. Vlagatelji so se premaknili iz cikličnih panog v neciklične. Podjetja iz panog potrošnih dobrin in preskrbe so se zato podražila. Donosnost do dospetja ameriške državne obveznice se je povzpela na 3,2 odstotka, kar je najvišje v zadnjih 7 letih. Po zadnjih podatkih je gospodarska rast znašala 3 odstotke na letni ravni, kar kaže na krepitev gospodarstva. Brezposelnost ostaja na nizkih 3,7 odstotka, najnižje v zadnjih 49-ih letih.

V Evropi so bili največji prodajni pritiski v informacijsko-tehnološkem sektorju in med podjetji v industrijski panogi. Podobno kot v ZDA so se kot najboljše naložbe izkazale panoge s stabilnejšim poslovanjem. Delnice telekomov so nekaj malega pridobile, medtem ko so tečaji v sektorju potrošnih dobrin in preskrbe upadli za približno 2 odstotka. Rast BDP-ja je bila v evroobmočju po zadnjih podatkih 1,7-odstotna. Raziskave kažejo na upočasnitev gospodarske dinamike. Brezposelnost se v zadnjih mesecih ni znižala. Zaupanje potrošnika je bilo po poročilu Evropske komisije tudi v oktobru nižje. Zaupanje je manjše tudi med podjetji. Skupni kazalec PMI je v oktobru upadel in bil na najnižji vrednosti v letošnjem letu. ECB na oktobrskem zasedanju ni spreminjala obrestne mere.

 


Trgi v razvoju so se pocenili za približno 4 odstotke, merjeno z indeksom MSCI BRIK, izraženim v evrih. Kitajske delnice so se pocenile najbolj, in sicer za več kot 9 odstotkov. Ruske delnice so izgubile skoraj 3 odstotke, indijske pa so se pocenile za približno 4 in pol odstotka. Na pocenitev naložb v državah v razvoju je vplivala tudi rast ameriškega dolarja. Izjema je bila Brazilija. Trg je zajel optimizem po zmagi Bolsonara na predsedniških volitvah, in tečaji so bili na koncu meseca več kot 20 odstotkov višje.

Trgi v regiji so se pocenili za okoli pol odstotka. Naložbe v Romuniji so pridobile nekaj več kot odstotek, kar je tudi največ prispevalo k boljši donosnosti naložb v regiji, v primerjavi z globalnimi regijami. Slovenski borzni indeks SBITOP je upadel za 5 odstotkov. Večina delnic se je pocenila. Pričakuje se tudi primarna prodaja Nove ljubljanske banke, ki bo kotirala na Ljubljanski borzi.Slovenski borzni indeks SBITOP je pridobil skoraj 3 odstotke. Podražila se je večina delnic v indeksu. Na ostalih trgih v regiji večjih rasti ni bilo.

 

Kaj lahko pričakujemo od kotacije NLB

Primerjava s tržnimi cenami bank, ki poslujejo v Vzhodni Evropi, je zelo težka. Italijanska Unicredit, denimo, kotira pri ceni, ki ne dosega niti polovice knjigovodske vrednosti, medtem ko je cena največje romunske Banke Transilvanija pri 160 odstotkih knjigovodske, podobno pa velja tudi za poljske banke. Primerjava z NLB ni preprosta, še posebno ob podatku, da sta poljski in romunski kapitalski trg precej večja in bolj likvidna. Na teh borzah vzdržujejo visoke cene delnic poleg številnih ameriških in zahodnoevropskih vlagateljev domači kapitalsko izredno močni pokojninski skladi s konstantnimi nakupi. Teh med kupci NLB ni pričakovati, verjetno pa bodo med njimi tovrstni skladi iz Hrvaške.

Tako med bodočimi delničarji naše največje banke lahko pričakujemo veliko ameriških hedge skladov, ki pa po svoji naravi nastopajo zgolj iz špekulativnih razlogov in iščejo samo kratkoročne dobičke.  Ti bodo ob najmanjši apreciaciji cene delnice NLB na borzi iskali izhod oziroma unovčevanje dobičkov. Kar je zelo slaba popotnica za gibanje delnice, ko bo le-ta v drugi polovici novembra začela svojo borzno pot. Kakršnakoli bo tako dosežena cena delnice NLB v prvi prodaji – nadaljnje rasti tečaja ni mogoče pričakovati. Razmere na svetovnih borzah so najslabše mogoče, letošnje bilance investicijskih skladov pa večinoma kažejo na precejšnje izgube. Čas za prvo prodajo NLB je torej za državo zelo slab, skoraj si upam trditi, najslabši mogoč.

Objavljeno v časniku Delo, 27. oktober 2018

 

Ujemi ritem

Skratka okolje omogoča, da lahko kakršna koli poslovna ideja hitro ustvarja pozitivno dodano vrednost. Na drugi strani pa državam omogoča znižanje relativne zadolženosti. Nemški dolg v BDP se je znižal z 81 odstotkov leta 2010 na 60 odstotkov, ocenjen konec leta 2018. A na žalost Evropa ni monolitna tvorba, kjer bi bile vse ure enako nastavljene. Tako imamo nekatere države, ki jih je kriza bolj udarila, in nekatere politike, ki po svojem bobnu tolčejo v drugem ritmu.

Na tej točki pa vstopi v igro neko spoznanje v zadnjih mesecih, ki je marsikoga ujelo na levi nogi. Ameriška centralna banka je sporočila, da namerava resno nadaljevati dvige obrestne mere tudi v prihodnjem letu na kvartalni ravni. Trg si je namreč dolgo časa zatiskal oči in v svoja vrednotenja vgrajeval maksimalno en dvig v letu 2019. Hitra prilagoditev je dvignila zahtevano donosnost ameriške 10 letne obveznice za 40 bazičnih točk, na 3,2 odstotka.

Skratka neka sitna reč za vzdrževanje finančne represije v Evropi. A glej ga, zlomka, zgodba sovpada z znižanjem odkupovanja obveznic s strani ECB. Omenjeno in ponovna obuditev tveganja trgovinskih vojn sta spet pripeljala nekaj sivih oblakov nad staro celino. Da pa lahko tečaj evra vzdržujemo nizko (pod 1,15) in je lahko pribitek med evropskimi in ameriškimi obveznicami istih ročnostih na zgodovinsko rekordnih nivojih, potrebujemo še dodaten dejavnik.

Tukaj pa ritem italijanskih populistov odlično odigra svoj del. Če se je na neki točki že mislilo, da bo nova italijanska vlada odigrala konstruktivno in v Bruselj poslala sprejemljiv proračun, so se čez noč premislili. Načrtovani primanjkljaj so zvišali na 2,4 % BDP. Kar z drugimi besedami pomeni, da se zadolženost v višini 130 odstotkov BDP ne bo opazno znižala v prihodnjih desetih letih. Temu sta seveda sledila nova razprodaja državnih obveznic in znižanje bonitetne ocene prepoznanih bonitetnih hiš.

Seveda ne preseneča, da je italijanski finančni minister s pismom Evropski komisiji dne 22. oktobra že stopil na žogo in odprl možnost za konstruktivno pogajanje. Vprašanje pa ostaja, ali je ta politična delitev predstava za množico ali bo od drugačnega ritma ostal v Italiji samo še boben. Italija pa na bobnu.

Objavljeno v časniku Dnevnik, 24. oktober 2018

Metodološke spremembe

 

Ta za svoj obstoj potrebujejo infrastrukturo, ki so jo vzpostavili telekomi. Njihova vloga v sodobni družbi pa je precej širša. V to skupino spadajo podjetja, kot so Google, Facebook, Netflix, Twitter in še mnogo drugih. Pred spremembo so podjetja spadala pod tehnološki sektor. Vendar ta podjetja samo izkoriščajo tehnologijo, ki je na voljo, primarni cilj pa jim je boljša ter hitrejša komunikacija med posamezniki in podjetji. Posledično so zaradi boljšega pretoka informacij višji njihovi prihodki. Brez njih bi bil svet nepredstavljiv. Njihov razvoj je povečal globalizacijo, trgovino in pretok informacij. Platforme, ki jih uporabljajo, omogočajo pretok informacij prek različnih kanalov. Podjetja v novem sektorju so mlada, večina stara manj kot 20 let. Sektor je najmlajši med vsemi. Razlog za to sta Google in Facebook, ki sta bila ustanovljena leta 1998 in 2004. Če gledamo dolgoročne trende, več kot 20 let, si z večino teh podjetij ne moremo pomagati, saj jih na trgu takrat še ni bilo. Komunikacijski sektor je v zadnjih letih postal vedno bolj pomemben tako za delniške trge, kot tudi za ekonomijo. To so prepoznali tudi v S&P 500, ki postavlja metodologijo za poimenovanje in razvrstitev posameznih podjetij. Z novim sektorjem komunikacijskih storitev se sektor telekomunikacij ukinja, pod novim imenom pa so zbrana podjetja kot so, Google, Facebook, AT&T, Verizon, Disney, Netflix, Tencent, Twitter, Deutsche Telekom, Vodafone in še mnoga druga. Na globalnem nivoju se bo posledično zmanjšala utež sektorja informacijske tehnologije, ki je do sedaj imela okoli 19-odstotno utež, po spremembi pa bo ta 15-odstotna. Podjetja iz novega sektorja pa so pred tem imela 2,5-odstotno utež, po novem pa bo ta 8,2-odstotna. Zdi se, da so spremembe dobre, saj prepoznavajo težave, ki so jih imeli telekomi ter zmanjšujejo vpliv, ki so ga imela tehnološka podjetja. Majhne spremembe, ki pa imajo velik vpliv na percepcijo vlagateljev in prihodnje gibanje indeksov ter posameznih sektorjev.

 

Objavljeno v časniku Dnevnik, 17. oktober 2018.