Serijo jesenskih finančnih webinarjev smo začeli s prof. dr. Juretom Leskovcem

 

 

Imamo dolgoletna znanja, smo prva slovenska družba za upravljanje, prejmemo številna priznanja za uspešno upravljanje in naše znanje želimo deliti. V ta namen smo se odločili, da začnemo s serijo spletnih webinarjev, s katerimi vam želimo pomagati pri ravnanju z vašimi prihranki.

Posebej smo počaščeni, da smo serijo jesenskih finančnih webinarjev začeli z izjemnim gostom, izr. prof. Juretom Leskovcem. Vzbudil je zanimanje preko 800 udeležencev. Z Luko Fleretom in Mojco Marijo Pregelj so se na spletnem dogodku z naslovom, »Tehnologija, kaj je v čakalnici?«, pogovarjali o :

  • Področjih strojnega učenja, umetne inteligence in podatkovne analitike, ki nam bodo v bodoče krojile življenje bolj kot si lahko predstavljamo.
  • Tehnologiji – panogi, ki s svojim vplivom spreminja vse druge panoge v interdisciplinarne.
  • Kako se to odraža na kapitalskih trgih.
  • Ameriki – nosilki tehnološkega razvoja.
  • Kroženju znanja.

 

Prisluhnite celotnemu webinarju TUKAJ.

Vabljeni tudi, da si ogledate pretekle in se nam pridružite na prihodnjem webinarju. VSAK PRVI TOREK V MESECU.


#jureleskovec #tehnologija #umetnainteligenca #generaliinvestments #asef

 

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

 

Pregled dogajanja:
– Politično ekonomska situacija v svetu je še naprej izredno kompleksna in negativno vpliva na trge. Centralne banke in vlade pa to uspešno nadomeščajo s stimulativno politiko, ki podpira trge in jih sili na nove rekorde. Pandemija v državah izven Evrope kaže znake stabilizacije, saj se eksponentna rast umirja. Vprašanje sicer obstaja ali število okuženih raste počasneje, ker države enostavno niso sposobne večjega obsega testiranja kot ga izvajajo, a smrtnost v zadnjih tednih je kljub porastu še vedno krepko pod nivoji iz spomladanskega obdobja. Hiti se s cepivom, kjer so testiranja v pospešeni fazi, trg pa se na vsako novico odziva pozitivno. Vse več pozornosti medijev se usmerja iz pandemije na politične napetosti v svetu, predvsem med ZDA in Kitajsko, kjer je najnovejše jabolko spora predvsem Hong Kong, a tudi notranje politična predvolilna scena v ZDA je vse bolj napeta, negotova in polarizirana, kar vnaša negotovost na trge. Zato se sedaj, v času poletnih počitnic, zdi Evropa oaza miru, kjer nirvano motijo le občasne novico okoli Brexita (kjer se pogajanja ne premaknejo nikamor) ter seveda vse bolj zapleten položaj tako v Turčiji kot nekaterih drugih deželah južnega Mediterana. Višina podpore centralnih bank in držav trgom ter gospodarstvu je od začetka pandemije, po štetju banke Goldman Sachs, presegla 20 trilijonov dolarjev in raste. Ta številka ima močan vpliv na vse trge, ki podpirajo negativne donose pri obveznicah ter jih sili v višave, denar pa se zadnje tedne preliva tudi v zlato. Sproščeni denarni politiki ni videti konca, zato mora vlagatelj biti pripravljen na nova presenečenja v obliki nepričakovane in nenadzorovane rasti posameznih naložb. Zdi se, da ta zgodba ne more imeti srečnega konca, a na tej točki nihče preveč ne razmišlja o tem scenariju. Na trgih vlada pohlep in strah pred tem, da zamudijo rast.

– Sproščena denarna politika, kot omenjeno, še naprej predstavlja gonilne sile trgov. Sezona objav rezultatov za drugo polletje se bliža koncu. V ZDA so podjetja precej presegla sicer močno znižane napovedi, trg se je odzval na to pozitivno in dosegel nove rekordne nivoje. Tu izstopajo predvsem IT delnice, kjer je Apple zopet prehitel savdski Aramco in z vrednostjo blizu 2 trilijonov postal najvrednejše podjetje na svetu. Podjetje sicer že 5 let ustvarja enako višino dobička, dobiček na delnico zaradi odkupov lastnih delnic sicer nekoliko raste, a vrednost podjetja je v tem času zrastla za 3-kratnik. To kaže moč sproščene denarne politike oziroma na drugi strani inflacijo na kapitalskih trgih. Tudi rezultati preostalih največjih IT podjetij so presegli pričakovanja, tako da se razkorak med 10 največjimi podjetji v ZDA in preostalo množico še povečuje. V Evropi so bili rezultati podobno zelo solidni, a ker Evropa nima zvenečih tehnoloških imen, je bil tu odziv precej bolj mlačen. Razloge za slednje lahko iščemo tudi v močnem premiku evra v primerjavi z dolarjem, saj je tečaj v le nekaj tednih narasel iz 1,10 dolarja za evro na 1,18 dolarja za evro. To je prebudilo strah, da bo premik pustil globlje posledice na poslovnih rezultatih evropskih izvoznikov.

– Podobno kot ameriške, so tudi azijske tehnološke delnice blizu ali na novih rekordih, a zadnja poteza ZDA, kot napovedujejo blokado TikToka in WeChata v ZDA, je nekoliko ohladila vroč kitajski tehnološki sektor. Tudi grožnje z odstranitvijo kotacije z največjega in najbolj transparentnega trga na svetu (ZDA) ne morejo pozitivno vplivati na kitajske delnice. Obvezniški trgi zadnje tedne ne beležijo večjih premikov, ob nakupih centralnih bank zaradi zagotavljanja likvidnosti in nizkih obrestnih mer se vse bolj pojavlja vprašanje, kaj je sploh še na voljo, kar ne prinaša 0,50 % negativni letni donos.

NASVET ZA VLAGATELJE
Ohranjamo priporočila iz preteklih tednom. Posamezne panoge in delnice so zelo drage, a ob podobno dragih obveznicah in negativnih bančnih donosih vlagatelji prave alternative nimajo, zato ni čas za ekstreme v portfeljih. Priporočamo razpršeno alokacijo sredstev v portfelju. Celotnega portfelja ni priporočljivo imeti ne v delnicah in ne v obveznicah oziroma denarju. Likvidnostna podpora tako obveznicam kot tudi delnicam se nadaljuje in sili v rast predvsem delniških tečajev, a zmanjšanje oziroma umik podpore bi lahko hitro prinesel močno korekcijo. Trend rasti se lahko nadaljuje a položaj svetovne ekonomije je kljub dobrim podatkom še vedno relativno šibek in prihodnost nejasna, politična negotovost pa še posebej pred ameriškimi volitvami ob rasti napetosti med ZDA in Kitajsko narašča. Uravnotežen pristop k investiranju je zato nujen, utež v obliki posameznih skladov pa lahko predstavljajo panoge, ki so bolje prestale to krizo in kjer vrednotenja niso pretirana. Sem uvrščamo predvsem zdravstvo, potrošnjo in oskrbo, medtem kot so deli panoge tehnologije kljub nadpovprečni rasti dragi. Zato svetujemo večjo previdnost pri tehnoloških delnicah. Vlagatelji, ki so nadpovprečno izpostavljeni tehnologiji naj razmislijo, da del dobička umaknejo v druge naložbe in tako ponovno nastavijo uteži v portfelju. Trgi ostajajo nepredvidljivi, pričakujemo rast volatilnosti. Razpršitev portfelja je nujen korak za zmanjšanje tveganja. Vlagatelji z dolgimi varčevalnimi cilji naj vztrajajo in nadaljujejo s periodičnimi vplačili, tisti, ki bi investirali večji znesek, pa naj le tega razporedijo na daljše časovno obdobje. Trgi lahko ob nadaljevanju stimulativnih ukrepov nadaljujejo z rastjo, a globoki vmesni popravki niso izključeni. Veliko je odvisno od razvoja tako pandemije, predvsem pa mednarodnih odnosov, ki lahko zmerni optimizem na trgih zopet potisne v območje pesimizma, kar bo za sabo potegnilo tudi močnejšo korekcijo na delniških trgih. Ker so tečaji nekaterih delnic v zadnjih mesecih močno zrastli in so papirnati dobički veliki, bi morebiten obrat trenda s seboj prinesel tudi hitro in globoko korekcijo. Ne pozabimo na star borzni pregovor, da kdor unovčuje dobičke, težko propade.

 

 

Pred vlagatelji prihajajo številke drugega trimesečja

 

Kot vemo, so to obdobje močno zaznamovali kriza zaradi koronavirusa, lockdown, zaprte poslovalnice in tako rekoč ustavljena domača ekonomija. V NLB so izjemoma slabili rezultate poslovanja že v prvem trimesečju, tako da veliko slabšega finančnega rezultata kot v obdobju od januarja do marca ni pričakovati. Bo pa rezultat seveda precej slabši kot v istem obdobju leta 2019, ko je gospodarstvo še cvetelo.

Kljub temu bo poročilo in dan kasneje konferenco zelo zanimivo brati oziroma poslušati, saj pričakujemo oceno pokoronskega stanja v naši največji banki, ki je seveda zrcalo stanja gospodarstva v Sloveniji ter širši regiji.

S prevzemom, ki sicer še ni dokončan v Srbiji, NLB postaja pomemben igralec tudi v tej nekdanji jugoslovanski republiki. V Srbiji je epidemija močneje udarila sicer šele v juniju, a večjih odpisov za zdaj tam ni pričakovati.

NLB svoje nove akvizicije, Komercialne banke Beograd, še ne konsolidira, saj prevzem uradno še ni izpeljan. Čakajo se namreč še dovoljenja pristojnih institucij, ki nadzirajo poslovanje bank in kapitalskih trgov.

Krkina zaloga treh mesecev
Od drugih večjih kotirajočih družb sta poslovanje v prvem polletju objavila Krka in Telekom Slovenije. Prva je sicer preliminarne rezultate sporočila že ob zasedanju letnega zbora delničarjev sredi julija, zadnji dan prejšnjega meseca pa jih le še uradno potrdila in obširneje predstavila.

Drugo trimesečje je bilo sicer mnogo slabše od prvega pa tudi slabše od lanskega, vendar je zaloga, ki jo je Krka prinesla z začetka leta, zadostovala za izredno dobro prvo polletje 2020. Skupina je glede na lansko prvo polletje povečala prodajo za šest odstotkov, čisti dobiček pa za 15 odstotkov. Mnogo boljši je bil rezultat na ravni EBITDA, ki je do konca junija letos zrasel za kar 30 odstotkov, vendar so tečajne razlike predvsem ob močnem padcu rublja proti evru čistemu dobičku odnesle več kot 26 milijonov.

Krka tako kljub rekordnemu prvemu trimesečju ni spreminjala napovedi za celoletni dobiček, ki ostaja pri načrtovanih 210 milijonih evrov. V drugem polletju načrtujejo tudi za več kot sto milijonov evrov novih naložb, ki se v prvem polletju zaradi previdnostnih ukrepov ob izbruhu pandemije covid-19 niso realizirale.

Telekom se je razbremenil Planeta TV
Telekom Slovenije pa je končno prodal televizijo Planet TV, ki je že od ustanovitve prinašala izgubo in bila tako rekoč jama brez dna. Televizija, ki je bila ustanovljena iz političnih, in ne ekonomskih razlogov, iz enakega razloga pa verjetno tudi kupljena, bo v letošnji bilanci Telekoma Slovenije, upajmo, da še zadnjič, zarezala globoko izgubo. Izgubo, ki se v desetih letih meri v desetinah milijonov evrov, tudi na račun malih delničarjev, in se odraža v zgodovinsko najnižji ceni Telekomovih delnic na borzi, bodo odslej nosili madžarski lastniki.

Rezultati prvega polletja so sicer malo slabši kot v primerljivem obdobju lani, kazi jih le odpis vrednosti ob prodaji Planet TV. Ali bo treba konec leta odpisati še kakšne terjatve iz tega naslova (morebitna posojila oziroma terjatve), v Telekomu za zdaj ne razkrivajo, je pa res, da se o tem kar veliko špekulira po različnih medijih. Kakorkoli že, delničarji Telekoma Slovenije si želijo da bi bila ta zgodba čim prej končana, podobno tudi morebitna prodaja hčerinske družbe Ipko na Kosovu. Telekom namreč v prihodnjih mesecih čakajo velike naložbe v infrastrukturo 5G, bliža pa se tudi dražba za podelitev frekvenc 5G.

 

 

Mesečno poročilo za julij 2020

Mesečno poročilo za julij 2020

 

Naložbeni komentar – julij 2020

Na globalnih delniških trgih je bil mesec julij izredno miren. Cene delnic so tekom celotnega meseca rasle, index VIX pa je padal. Negotovost se je tako še naprej zmanjševala. Politike držav in centralnih bank so bile še naprej ohlapne. Ameriški borzni indeks S&P 500 je konec meseca beležil le še nekaj odstotnih točk nižjo vrednost od svoje rekordne, ki jo je zabeležil v februarju. Nasdaq pa je v zadnjem mesecu beležil nove vrhove in se približuje vrednosti 11.000 točk. Na delniških trgih so tako vladale »dopustniške« razmere: zelo sproščeno in okrnjeno trgovanje, ki je prineslo višje tečaje. Večjih geopolitičnih napetosti ni bilo, saj v trenutnih razmerah, ko gospodarstvo okreva, stopnjevanje le-teh ni v interesu nikogar. Tako se zdi, da se tudi odnosi med ZDA in Kitajsko ne bodo zaostrovali, saj sta državi zelo odvisni ena od druge.

Objave makroekonomskih podatkov so bile predvsem v ZDA boljše od pričakovanih. Najbolj je seveda v javnosti odmeval podatek o upadu BDP v drugem četrtletju. Zavedati pa se je treba, da njihov statistični urad podatek izračunava na letno raven. Kar pomeni, kakšen bi bil BDP, če bi se gibal s stopnjo, kot se je v drugem četrtletju. Številka je tako znašala -32,9 odstotka, kar pa se na prvi pogled zdi katastrofalno. Če pa pogledamo v absolutni številki, pa vidimo, da se je BDP znižal za 2,1 bilijona ameriških dolarjev, na 19,4 bilijona. Če v ozir vzamemo vse ukrepe, ki jih je sprejela ameriška država, pa vidimo, da so ti več kot nadomestili izpad BDP-ja. Trenutni problem sta izpad dela ekonomije in prestrašenost ljudi. Kar pomeni, da je kroženje denarja izredno nizko oziroma ga skoraj ni. Vendar se zaupanje počasi vrača, kar posledično povečuje tudi kroženje denarja, ki je ključno za kapitalistični sistem.

Tudi znotraj EU smo bili deležni nekoliko boljših podatkov, predvsem je treba izpostaviti, da so vsi ukrepi izredno pomagali, da se brezposelnost v EU ni drastično povečala. Prav tako deli ekonomije poslujejo bolje od pričakovanj.

Je bil pa julij zelo buren mesec na valutnih trgih, evro se je namreč proti dolarju okrepil za okoli pet odstotkov. Za padec dolarja je krivih več dejavnikov. Še najbolj se zdi, da je do padca prišlo zaradi manj negotovih razmer v svetu. Vlagatelji, ki so v zadnjih mesecih drveli v rezervno valuto, pa so začeli dolarje prodajati in kupovati tudi druge bolj tvegane valute. To pa je za evropske vlagatelje pomenilo, da so bili prikrajšani za rast ameriških cen delnic, če niso bili valutno zavarovani. Evropske naložbe pa so na vrednosti izgubljale, saj se je pojavil strah, da bodo EU podjetja v globalnem kontekstu manj konkurenčna in da bodo zabeležila valutne izgube, kar se bo poznalo na dobičkonosnosti. V takih razmerah pa se večino časa najbolje odrežejo trgi v razvoju. To je bilo tudi tokrat, v povprečju so se namreč okrepili za okoli štiri odstotke. V prvi vrsti je prednjačila Kitajska, kjer se predvsem na notranjem trgu nadaljuje pozitivni razvoj dogodkov. Nekoliko se je vrnila tudi Indija.

Na obvezniških trgih se nadaljuje zgodba prejšnjega meseca. ECB nadaljuje z nakupi obveznic, kar pomeni, da cene še naprej rastejo oziroma ob vnaprej znanemu kupcu težko padejo.

Na surovinskih trgih in trgih plemenitih kovin smo beležili rast zlata in stabilno ceno nafte. Zlato je pridobivalo kot posledica padca dolarja in delno tudi še zaradi negotove prihodnosti.

 

Tehnološke delnice nadaljujejo z rastjo

Lahko bi rekli, da je novi koronavirus  poskrbel, da so največja ameriška tehnološka podjetja dosegla izjemne poslovne rezultate v drugem četrtletju, čeprav se je ameriška ekonomija skrčila za 9,5 odstotka.  Spletni trgovec Amazon je tako dosegel več kot 40-odstotno rast prihodkov od prodaje glede na enako obdobje lani in podvojil dobiček glede na lansko drugo četrtletje. Apple je kljub zaprtju svojih trgovin dosegel rast prihodkov za 11 odstotkov in napovedal cepitev delnic, ki je že njihova peta. S tem omogoča, da mali vlagatelji lažje investirajo v delnice tega tehnološkega giganta. Facebook je prav tako dosegel rast prihodkov za 11 odstotkov, kljub temu, da se je znašel na udaru zaradi zatiranja svobode govora. Nekaj največjih podjetij je tako že napovedalo začasno odpoved oglaševanja. Alphabet (Google) je prav tako posloval nad pričakovanji analitikov, so pa bili prihodki nekoliko nižji glede na enako obdobje lani. Razlog upada je skrčenje oglaševanja v času karantenskih ukrepov.

Tudi najbolj žlahtni kovini, zlatu, novi koronavirus dobro dene. Cena te plemenite kovine se je prvič v zgodovini dvignila nad 2000 ameriških dolarjev. Med razlogi za večje povpraševanje so upad vrednosti ameriškega dolarja, nizke obrestne mere, geopolitične napetosti med ZDA in Kitajsko ter prihajajoče volitve v ZDA in potrebe po diverzifikaciji naložb po portfeljih.

Še naprej pa ostaja glavna tema novi koronavirus in z njim povezan strah potencialnega drugega vala epidemije, na drugi strani pa se krepi optimizem glede cepiva, saj prihajajo v javnost prvi preliminarni podatki o učinkih in trg se na vse te objave odziva zelo pozitivno.

Generali Growth Equity Fund v manj kot enem letu uspešno pridobil 65 milijonov evrov sredstev sklada

Generali Growth Equity Fund je pridobil zaveze raznolike strukture vlagateljev, ki zaupajo poslanstvu sklada, med katerimi so večji slovenski in mednarodni institucionalni vlagatelji, predvsem pokojninske družbe in zavarovalnice, ter posamezniki, ki se uvrščajo med tako imenovane dobro poučene profesionalne vlagatelje. Generali Growth Equity Fund, sklad zasebnega kapitala, investira v majhna in srednja podjetja z velikim potencialom za rast in nudi podporo pri financiranju rasti, širitvi proizvodnih kapacitet, izgradnji prodajne mreže, razvoju novih izdelkov, prevzemu konkurenčnih podjetij ali urejanju nasledstvenih vprašanj. V njegovem naloženem portfelju so trenutno tri podjetja, katerim je skupna trajnostna usmerjenost, visoka tehnološka razvitost in sledenje trendom ter izjemen potencial za rast.

Ob tem je Luka Podlogar, predsednik uprave družbe Generali Investments, povedal: »Veseli smo, da so vlagatelji prepoznali potencial rasti in tudi pomen, ki ga ima industrija skladov zasebnega kapitala za mala in srednja pojdeta, posebno v takih negotovih časih, ko je stabilna lastniška struktura tista, ki ohranja in podpira podjetja pri nemotenem poslovnem razvoju. Marsikatero podjetje z dobro idejo in ambiciozno ekipo ravno v času takih izzivov, kot so zdaj na trgu, ne izkoristi svojega polnega potenciala, ker nima stabilnih virov financiranja. Trenutne sheme državne pomoči ali bančnih rešitev pa so zanj neustrezne, ali pa mu ne nudijo zadostne podpore. Veseli nas, da imamo podporo vlagateljev in uspešno razvijamo industrijo skladov zasebnega kapitala v Sloveniji, saj s tem prispevamo k ustreznmu financiranju in ugodnemu okolju za razvoj in rast gonila slovenskega gospodarstva – to je malih in srednjih podjetij.«

Simon Mastnak, direktor sektorja zasebnega kapitala, je ob tem dejal: »Hvaležni smo za močno podporo vlagateljev, posebno v trenutnem zelo posebnem tržnem okolju. Generali Growth Equity sklad je bil ustanovljen, da bi podjetniškim zvezdam pomagali pri rasti v globalne zmagovalce in trenutne tržne razmere izkazujejo, kako pomembna je naša vloga. Kot odgovoren sovlagatelj želimo sodelovati in že sodelujemo z ambicioznimi podjetniki, ki želijo svojo uspešno zgodbo nadgraditi. Za nami je uspešno prvo polletje sklada, v portfelju naložb so tri perspektivna podjetja in veselimo se nadaljevanja.«

Generali Growth Equity Fund je specialni investicijski sklad, ki ga upravlja družba Generali Investments, prva slovenska družba za upravljanje, s hčerinskima družbama na Hrvaškem in v Severni Makedoniji. Konec prvega polletja 2020 je imela v vseh svojih produktih (UCITS skladih, alternativnih investicijskih skladih in mandatih) v upravljanju skupaj preko 1, 1 milijarde evrov sredstev 51.000 zasebnih in institucionalnih vlagateljev.

Generali Growth Equity Fund je bil ustanovljen leta 2019 v okviru Slovenskega naložbenega programa kapitalske rasti (SEGIP), ki je nastal na pobudo SID banke v sodelovanju z Evropskim investicijskim skladom (EIF). Namenjen je lastniškemu in kvazi-lastniškemu financiranju slovenskih malih, srednje velikih ter mid-cap podjetij. SID banka se je zavezala, do bo za program SEGIP namenila 50 milijonov EUR lastnih sredstev (brez garancije države), dodatnih 50 milijonov EUR pa prispeva še EIF iz Evropskega sklada za strateške naložbe (z garancijo EFSI). Z uspešno mobilizacijo dodatnih sredstev drugih zasebnih vlagateljev preko programa SEGIP lahko celotna velikost sredstev namenjenih za slovenska podjetja preseže 150 milijonov EUR, kar bi pomenilo vsaj 3-kratnik sredstev SID banke.

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

Pregled dogajanja:

  • Pandemija se še naprej hitro širi praktično v vseh državah izven Evrope. Globalno dosegamo iz dneva v dan nove rekorde glede števila okužb, čeprav se rast vseeno nekoliko umirja. Smrtnost še naprej pada, saj zbolevajo nekoliko mlajši in bolezen bolje poznamo ter uspešnejše zdravimo. Zato ukrepi, ki jih države sprejemajo, niso tako rigorozni kot pred meseci, a vseeno države in lokalne skupnosti sprejemajo ukrepe, ki vračajo omejitve in omejene oblike karanten. Posledice za gospodarsko aktivnost so zaradi tega precejšnje in verjetno niso vračunane v napovedi za drugo polovico 2020 in leto 2021, a pretiranega pesimizma med analitiki (še) ni.
  • Gospodarski podatki, ki prihajajo v zadnjih tednih, nakazujejo okrevanje in so boljši od napovedi ekonomskih analitikov. A ti so res močno znižali pričakovanja v času najhujše panike spomladi, tako da so vsi ekonomski kazalci bistveno nižji kot v enakem obdobju lani. V Evropski uniji so v zaključku julija potrdili paket pomoči v višini 750 milijard evrov (390 milijard nepovratnih sredstev in 360 milijard poceni posojil). Še naprej ostaja negotovost glede Brexita. Odnosi med ZDA in Kitajsko pa so navzven izredno slabi (zapiranje veleposlaništva na obeh straneh, prepoved aplikacije TikTok v ZDA). Vseeno pa se zdi, da kakšna večja eskalacija trenutno ne odgovarja nikomur in da bodo poslovni tokovi tekli naprej. Kakršna koli trenja bi namreč krhko okrevanje lahko zavrla. Vsem negativnim efektom kljubujejo centralne banke, ki nadaljujejo z zelo sproščeno denarno politiko, ki podpira obvezniške in delniške trge, kar s seboj prinaša vse večje anomalije. A zaenkrat je sproščena denarna politika najmočnejša sila na trgih, s katero se ni pametno pretirano bosti. Optimizem se krepi tudi glede cepiva, saj prihajajo v javnost prvi preliminarni podatki o učinkih in trg se na vse te objave odziva zelo pozitivno.
  • Sproščena denarna politika je tako še naprej gonilna sila trgov in glavni ameriški delniški indeks S&P je končno stopil v pozitivno območje za leto 2020. Tehnološke delnice nadaljujejo z močno rastjo. Amazon in Facebook sta z rezultati resnično presenetila, bili so zelo dobri, prav tako obeti. Tako so cene delnic omenjenih podjetij močno poskočile. Vrednotenja so sicer izredno visoka, a vlagateljev trenutno to ne zanima preveč. Zadaj jim sledijo še nekatere druge, še posebej pri malih vlagateljih, zelo priljubljene tehnološke delnice, kjer so vrednotenja še višja, a očitno je sila likvidnosti, ki jo prinašajo centralne banke trenutno daleč najmočnejša sila na kapitalskih trgih. Pohlep je v le nekaj mesecih povsem izpodrinil strah. Sezona objav podatkov za prvo četrtetje je v polnem teku in poslovanje v prvem četrtletju je zaenkrat boljše od spomladi močno znižanih napovedi. Vlagatelji se na to odzivajo pozitivno, tako v ZDA kot tudi v EU, kjer so se pričakovanja močneje znižala. Tak odziv kaže, da trenutno na borzi prevladuje psihološki odziv, medtem ko sama vrednotenja in negotovo svetovno makroekonomsko in politično stanje ni pretirano v ospredju. Na delniških trgih vidimo tudi upad prometov, saj smo prišli na »dopustniško« trgovanje. Manjši prometi pa očitno ustrezajo cenam delnic, saj so te v zadnjem tednu pridobivale. Še naprej se izredno pozitivno razvija kitajska tehnološka zgodba, Tencent, Alibaba, JD itd so ponovno začeli pridobivati na vrednosti. Globalno je trg še zmeraj osredotočen na tehnološke delnice in delnice podjetij, ki so zmagovalci pandemije. Govorimo predvsem o e-trgovini, vse kar je povezano z internetom, zdravstvo, cepivi in zeleno, okolju prijazno energijo.

 

NASVET ZA VLAGATELJE:

Ohranjamo že predstavljena priporočila. Določene panoge in delnice so drage, a ob podobno dragih obveznicah in negativnih bančnih donosih vlagatelji prave alternative nimajo, zato ni čas za ekstreme v portfeljih. Celotnega portfelja ni priporočljivo imeti ne v delnicah in ne v obveznicah oziroma denarju. Likvidnostna podpora tako obveznicam kot tudi delnicam se nadaljuje in sili v rast tečajev. Ta trend se lahko nadaljuje. Položaj svetovne ekonomije je kljub dobrim podatkom še vedno relativno šibek in prihodnost nejasna, politična negotovost pa še posebej pred ameriškimi volitvami narašča. Uravnotežen pristop k investiranju je zato nujen, utež v obliki posameznih skladov pa lahko predstavljajo panoge, ki so bolje prestale to krizo in kjer vrednotenja niso pretirana. Sem uvrščamo predvsem zdravstvo, potrošnjo in oskrbo, medtem ko deli panoge tehnologije ostajajo dragi. Svetujemo večjo previdnost pri tehnoloških delnicah. Vlagatelji, ki so nadpovprečno izpostavljeni tehnologiji naj razmislijo, da del dobička umaknejo iz mize tako, da ponovno nastavijo uteži v portfelju. Trgi ostajajo nepredvidljivi in pričakujemo rast volatilnosti. Razpršitev portfelja je nujen korak za zmanjšanje tveganja. Vlagatelji z dolgimi varčevalnimi cilji naj vztrajajo in nadaljujejo s periodičnimi vplačili, tisti, ki bi investirali večji znesek, pa naj le-tega razporedijo na daljše časovno obdobje. Trgi lahko v luči trenutnega optimizma in dodatnih stimulativnih ukrepov nadaljujejo z rastjo, a globoki vmesni popravki niso izključeni. Veliko je odvisno od razvoja pandemije in mednarodnih odnosov, ki lahko zmerni optimizem na trgih zopet potisne v območje pesimizma, kar bo za sabo potegnilo tudi močnejšo korekcijo na delniških trgih. Ne pozabimo, tudi ob prvem valu so trgi rasli še februarja, ko je bilo že več kot očitno, da je pandemija resnična in bo imela močan vpliv na ekonomijo. Streznitev je prišla šele marca. Ker so tečaji nekaterih delnic v zadnjih mesecih močno zrasli in so papirnati dobički veliki, bi morebiten obrat trenda s seboj prinesel tudi hitro in globoko korekcijo.

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

Pregled dogajanja:

  • Število okužb z novim koronavirusom še vedno raste. Globalno dosegamo iz dneva v dan nove rekorde glede števila okužb, še posebej slabi podatki pa prihajajo iz največje svetovne ekonomije, ZDA. Napredek v tehnikah zdravljenja bolezni in demografska slika okuženih (obolevajo predvsem mlajši), sta glavna razloga, da je kljub rasti števila okužb, delež obolelih s težkim potekom bolezni relativno nizek. Spodbudne novice prihajajo iz znanstvenih krogov, kjer dosedanja testiranja novih potencialnih cepiv proti SARS-CoV-2 dosegajo pričakovanja, po najbolj optimističnih scenarijih pa bi lahko dobili prve količine cepiva že konec letošnjega leta.
  • Veliko govora je bilo o novem valu državnih pomoči v boju proti negativnim posledicam pandemije. Evropski voditelji so že prejšnji teden uspeli skleniti dogovor glede 750 milijard evrov velikega svežnja pomoči. Nov dogovor pa pričakujemo tudi v ZDA, saj se izjemno hitro približuje konec prvega sklopa državnih subvencij namenjenih prizadetim podjetjem in posameznikom, ki so ostali brez zaposlitve. Prvi sklop državne pomoči poteče konec julija, kar pomeni, da mora senat do konca tega tedna potrditi dodaten bilijon ameriških dolarjev državnih pomoči. Dodatno kreiranje »papirnatega« denarja je med udeleženci na kapitalskih trgih privedlo do nekoliko večje bojazni pred »razvrednotenjem« ameriške valute, zaradi česar je ameriški dolar v zadnjih dnevih začel izgubljati v primerjavi z ostalimi svetovnimi valutami. Identični vzgib je vlagatelje vodil k investiranju v zlato, katerega borzna vrednost se hitro približuje 2.000 dolarjem na unčo.
  • Diplomatski odnosi med ZDA in Kitajsko so se še dodatno poslabšali. ZDA so »zaprle« kitajski konzulat v Houstonu, Kitajska pa je na to odgovorila z »zaprtjem« ameriškega konzulata v Chengduju. Naraščajoče geopolitično tveganje in rast okužb sta konec preteklega tedna povzročila padec delniških trgov, trend pa se je obrnil že v ponedeljek. Sproščena denarna politika je trenutno najmočnejša sila na trgih, s katero se ni pametno pretirano bosti.
  • Vstopamo v obdobje objav poslovnih rezultatov za drugo četrtletje 2020. Konce julija bodo svoje poslovne rezultate objavila največja ameriška tehnološka podjetja, ki so tudi glavni razlog za rast ameriškega delniškega indeksa. Od doseženih rezultatov in pa predvsem napovedi glede poslovanja v drugi polovici leta bo odvisno, ali bodo tehnološke delnice kljub visokim vrednotenjem ostale na teh zgodovinsko visokih nivojih.

 

NASVET ZA VLAGATELJE:

Ohranjamo že predstavljena priporočila. Določene panoge in delnice so drage, a ob podobno dragih obveznicah in negativnih bančnih donosih vlagatelji prave alternative nimajo, zato ni čas za ekstreme v portfeljih. Celotnega portfelja ni priporočljivo imeti ne v delnicah in ne v obveznicah oziroma denarju. Likvidnostna podpora tako obveznicam kot tudi delnicam se nadaljuje in sili v rast tečajev. Ta trend se lahko nadaljuje. Položaj svetovne ekonomije je kljub dobrim podatkom še vedno relativno šibek in prihodnost nejasna, politična negotovost pa še posebej pred ameriškimi volitvami narašča. Uravnotežen pristop k investiranju je zato nujen, utež v obliki posameznih skladov pa lahko predstavljajo panoge, ki so bolje prestale to krizo in kjer vrednotenja niso pretirana. Sem uvrščamo predvsem zdravstvo, potrošnjo in oskrbo, medtem ko deli panoge tehnologije ostajajo dragi. Svetujemo večjo previdnost pri tehnoloških delnicah. Vlagatelji, ki so nadpovprečno izpostavljeni tehnologiji naj razmislijo, da del dobička umaknejo iz mize tako, da ponovno nastavijo uteži v portfelju. Trgi ostajajo nepredvidljivi in pričakujemo rast volatilnosti. Razpršitev portfelja je nujen korak za zmanjšanje tveganja. Vlagatelji z dolgimi varčevalnimi cilji naj vztrajajo in nadaljujejo s periodičnimi vplačili, tisti, ki bi investirali večji znesek, pa naj le-tega razporedijo na daljše časovno obdobje. Trgi lahko v luči trenutnega optimizma in dodatnih stimulativnih ukrepov nadaljujejo z rastjo, a globoki vmesni popravki niso izključeni. Veliko je odvisno od razvoja pandemije in mednarodnih odnosov, ki lahko zmerni optimizem na trgih zopet potisne v območje pesimizma, kar bo za sabo potegnilo tudi močnejšo korekcijo na delniških trgih. Ne pozabimo, tudi ob prvem valu so trgi rasli še februarja, ko je bilo že več kot očitno, da je pandemija resnična in bo imela močan vpliv na ekonomijo. Streznitev je prišla šele marca. Ker so tečaji nekaterih delnic v zadnjih mesecih močno zrasli in so papirnati dobički veliki, bi morebiten obrat trenda s seboj prinesel tudi hitro in globoko korekcijo.

Obvestilo o spremembi v upravi Generali Investments d.o.o.

Sklep o imenovanju za člana uprave učinkuje:

  1. pod odložnim pogojem, ki nastopi, ko kandidat pridobi dovoljenje za opravljanje te funkcije in sklene pogodbo o opravljanju te funkcije, in
  2. pod razveznim pogojem, ki nastopi:
  • če kandidat v 15 dneh po prejemu sklepa o imenovanju za člana uprave družbe ne vloži zahteve za izdajo dovoljenja za opravljanje te funkcije pri Agenciji za trg vrednostnih papirjev ali če tako zahtevo umakne ali
  • če Agencija za trg vrednostnih papirjev zavrže ali zavrne zahtevo Luka Flereta za izdajo dovoljenja za opravljanje te funkcije.

Nadzorni svet se je s članom uprave Casperjem Rondeltapom sporazumno dogovoril za prenehanje mandata, najkasneje z 31. 10. 2020.
Vlagatelji lahko pridobijo dodatne informacije preko elektronske pošte objave@generali-investments.si.

Generali Investments, družba za upravljanje, d.o.o.
Uprava

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

 

Pregled dogajanja:

– Pandemija se še naprej hitro širi praktično v vseh državah izven Evrope. Globalno dosegamo iz dneva v dan nove rekorde glede števila okužb, čeprav se rast vseeno nekoliko umirja. Smrtnost je nižja kot v marcu in aprilu, razloge lahko iščemo v tem, da sedaj zboleva v povprečju mlajša generacija in da bolezen bolje poznamo ter uspešneje zdravimo. Zato ukrepi, ki jih države sprejemajo niso tako rigorozni kot pred meseci, a vseeno države in lokalne skupnosti sprejemajo ukrepe, ki vračajo omejitve in omejene oblike karanten. Posledice za gospodarsko aktivnost so zaradi tega precejšnje in verjetno niso vračunane v napovedi za drugo polovico 2020 in leto 2021, a pretiranega pesimizma med analitiki (še) ni. Gospodarski podatki, ki prihajajo v zadnjih tednih nakazujejo okrevanje in so boljši od napovedi ekonomskih analitikov. A ti so res močno znižali pričakovanja v času najhujše panike spomladi, tako da so vsi ekonomski kazalci bistveno nižje kot v enakem obdobju lani. Tudi mednarodni odnosi ne nakazujejo koraka naprej. Če Evropa, presenetljivo, še naprej izgleda relativno usklajena v podpori svojemu gospodarstvu, saj je včeraj potrdila nov stimulativni sveženj v višini 750 milijard evrov (390 milijard nepovratnih sredstev in 360 milijard poceni posojil), pa se močno zapleta okoli dogovora o Brexitu, odnosi med ZDA in Kitajsko se slabšajo, čeprav je Trump nakazal, da v tej točki ne želi hitre eskalacije trgovinske vojne. Vsem negativnim efektom kljubujejo centralne banke, ki nadaljujejo z zelo sproščeno denarno politiko, ki podpira obvezniške in delniške trge, kar s seboj prinaša vse večje anomalije. A zaenkrat je sproščena denarna politika najmočnejša sila na trgih s katero se ni pametno pretirano bosti. Optimizem se krepi tudi glede cepiva, saj prihajajo v javnost prvi preliminarni podatki o učinkih in trg se na vse te objave odziva zelo pozitivno.

– Sproščena denarna politika je tako še naprej gonilna sila trgov in glavni ameriški delniški indeks S&P je končno stopil v pozitivno območje za leto 2020. Tehnološke delnice nadaljujejo z močno rastjo in delnice FAANG (Facebook, Apple, Amazon, Netflix in Google) dosegajo nove rekorde, čeprav se zdi, da so dosegle nivoje iz katerih bo za premik višje potrebno precej dobrih novic. Vrednotenja so izredno visoka, a vlagateljev trenutno to ne zanima preveč. Zadaj jim sledijo še nekatere druge, še posebej pri malih vlagateljih, zelo priljubljene tehnološke delnice, kjer so vrednotenja še višja, a očitno je sila likvidnosti, ki jo prinašajo centralne banke trenutno daleč najmočnejša sila na kapitalskih trgih. Pohlep je v le nekaj mesecih povsem izpodrinil strah. Sezona objav podatkov za prvi kvartal je v polnem teku in poslovanje v prvem kvartalu je zaenkrat boljše od spomladi močno znižanih napovedi. Vlagatelji se na to odzivajo pozitivno, še posebej v Evropi, kjer so se pričakovanja močneje znižala. Tak odziv kaže, da trenutno na borzi prevladuje psihološki odziv, medtem ko sama vrednotenja in negotovo svetovno makroekonomsko in politično stanje ni pretirano v ospredju. V zadnjem tednu so videli krajšo korekcijo pri tehnoloških delnicah, medtem ko so v ospredje zopet stopile delnice iz segmenta zdravstva in podjetij z zelo dobrimi rezultati. Korekcijo je doživel tudi kitajski delniški trg, kjer pa je Alibaba napovedala velik, 200 milijard dolarjev težak IPO svoje finančne enote in dvojno kotacijo v Hong Kongu in Šanghaju. Globalno je trg še zmeraj osredotočen na tehnološke delnice in delnice podjetij, ki so zmagovalci pandemije. Govorimo predvsem o e-trgovini, vse kar je povezano z internetom, zdravstvo, cepivi in zeleno, okolju prijazno energijo.

 

NASVET ZA VLAGATELJE:
Ohranjamo že predstavljena priporočila. Določene panoge in delnice so drage, a ob podobno dragih obveznicah in negativnih bančnih donosih vlagatelji prave alternative nimajo, zato ni čas za ekstreme v portfeljih. Celotnega portfelja ni priporočljivo imeti ne v delnicah in ne v obveznicah oziroma denarju. Likvidnostna podpora tako obveznicam kot tudi delnicam se nadaljuje in sili v rast tečajev. Ta trend se lahko nadaljuje. Položaj svetovne ekonomije je kljub dobrim podatkom še vedno relativno šibek in prihodnost nejasna, politična negotovost pa še posebej pred ameriškimi volitvami narašča. Uravnotežen pristop k investiranju je zato nujen, utež v obliki posameznih skladov pa lahko predstavljajo panoge, ki so bolje prestale to krizo in kjer vrednotenja niso pretirana. Sem uvrščamo predvsem zdravstvo, potrošnjo in oskrbo, medtem ko deli panoge tehnologije ostajajo dragi. Svetujemo večjo previdnost pri tehnoloških delnicah. Vlagatelji, ki so nadpovprečno izpostavljeni tehnologiji naj razmislijo, da del dobička umaknejo iz mize tako, da ponovno nastavijo uteži v portfelju. Trgi ostajajo nepredvidljivi in pričakujemo rast volatilnosti. Razpršitev portfelja je nujen korak za zmanjšanje tveganja. Vlagatelji z dolgimi varčevalnimi cilji naj vztrajajo in nadaljujejo s periodičnimi vplačili, tisti, ki bi investirali večji znesek, pa naj le-tega razporedijo na daljše časovno obdobje. Trgi lahko v luči trenutnega optimizma in dodatnih stimulativnih ukrepov nadaljujejo z rastjo, a globoki vmesni popravki niso izključeni. Veliko je odvisno od razvoja pandemije in mednarodnih odnosov, ki lahko zmerni optimizem na trgih zopet potisne v območje pesimizma, kar bo za sabo potegnilo tudi močnejšo korekcijo na delniških trgih. Ne pozabimo, tudi ob prvem valu so trgi rasli še februarja, ko je bilo že več kot očitno, da je pandemija resnična in bo imela močan vpliv na ekonomijo. Streznitev je prišla šele marca. Ker so tečaji nekaterih delnic v zadnjih mesecih močno zrasli in so papirnati dobički veliki, bi morebiten obrat trenda s seboj prinesel tudi hitro in globoko korekcijo.