Mesečno poročilo za julij 2020

Družba Generali Investments je na svoji spletni strani objavila redno mesečno poročilo Generali Krovnega sklada za julij 2020. Dodali so mu tudi skupen naložbeni komentar, ki so ga pripravili upravitelji.

Mesečno poročilo za julij 2020

 

Naložbeni komentar – julij 2020

Na globalnih delniških trgih je bil mesec julij izredno miren. Cene delnic so tekom celotnega meseca rasle, index VIX pa je padal. Negotovost se je tako še naprej zmanjševala. Politike držav in centralnih bank so bile še naprej ohlapne. Ameriški borzni indeks S&P 500 je konec meseca beležil le še nekaj odstotnih točk nižjo vrednost od svoje rekordne, ki jo je zabeležil v februarju. Nasdaq pa je v zadnjem mesecu beležil nove vrhove in se približuje vrednosti 11.000 točk. Na delniških trgih so tako vladale »dopustniške« razmere: zelo sproščeno in okrnjeno trgovanje, ki je prineslo višje tečaje. Večjih geopolitičnih napetosti ni bilo, saj v trenutnih razmerah, ko gospodarstvo okreva, stopnjevanje le-teh ni v interesu nikogar. Tako se zdi, da se tudi odnosi med ZDA in Kitajsko ne bodo zaostrovali, saj sta državi zelo odvisni ena od druge.

Objave makroekonomskih podatkov so bile predvsem v ZDA boljše od pričakovanih. Najbolj je seveda v javnosti odmeval podatek o upadu BDP v drugem četrtletju. Zavedati pa se je treba, da njihov statistični urad podatek izračunava na letno raven. Kar pomeni, kakšen bi bil BDP, če bi se gibal s stopnjo, kot se je v drugem četrtletju. Številka je tako znašala -32,9 odstotka, kar pa se na prvi pogled zdi katastrofalno. Če pa pogledamo v absolutni številki, pa vidimo, da se je BDP znižal za 2,1 bilijona ameriških dolarjev, na 19,4 bilijona. Če v ozir vzamemo vse ukrepe, ki jih je sprejela ameriška država, pa vidimo, da so ti več kot nadomestili izpad BDP-ja. Trenutni problem sta izpad dela ekonomije in prestrašenost ljudi. Kar pomeni, da je kroženje denarja izredno nizko oziroma ga skoraj ni. Vendar se zaupanje počasi vrača, kar posledično povečuje tudi kroženje denarja, ki je ključno za kapitalistični sistem.

Tudi znotraj EU smo bili deležni nekoliko boljših podatkov, predvsem je treba izpostaviti, da so vsi ukrepi izredno pomagali, da se brezposelnost v EU ni drastično povečala. Prav tako deli ekonomije poslujejo bolje od pričakovanj.

Je bil pa julij zelo buren mesec na valutnih trgih, evro se je namreč proti dolarju okrepil za okoli pet odstotkov. Za padec dolarja je krivih več dejavnikov. Še najbolj se zdi, da je do padca prišlo zaradi manj negotovih razmer v svetu. Vlagatelji, ki so v zadnjih mesecih drveli v rezervno valuto, pa so začeli dolarje prodajati in kupovati tudi druge bolj tvegane valute. To pa je za evropske vlagatelje pomenilo, da so bili prikrajšani za rast ameriških cen delnic, če niso bili valutno zavarovani. Evropske naložbe pa so na vrednosti izgubljale, saj se je pojavil strah, da bodo EU podjetja v globalnem kontekstu manj konkurenčna in da bodo zabeležila valutne izgube, kar se bo poznalo na dobičkonosnosti. V takih razmerah pa se večino časa najbolje odrežejo trgi v razvoju. To je bilo tudi tokrat, v povprečju so se namreč okrepili za okoli štiri odstotke. V prvi vrsti je prednjačila Kitajska, kjer se predvsem na notranjem trgu nadaljuje pozitivni razvoj dogodkov. Nekoliko se je vrnila tudi Indija.

Na obvezniških trgih se nadaljuje zgodba prejšnjega meseca. ECB nadaljuje z nakupi obveznic, kar pomeni, da cene še naprej rastejo oziroma ob vnaprej znanemu kupcu težko padejo.

Na surovinskih trgih in trgih plemenitih kovin smo beležili rast zlata in stabilno ceno nafte. Zlato je pridobivalo kot posledica padca dolarja in delno tudi še zaradi negotove prihodnosti.