Kako si lahko “zvišamo” pokojnino

 

Vsak od nas mora prevzeti odgovornost za svoj življenjskih standard za čas upokojitve. Jasno je, da si vsi želimo brezskrbne jeseni življenja. Vse svoje življenje delamo zato, da bomo v pokoju, ko bomo imeli več časa, lahko uživali brez skrbi, bodisi v svojih hobijih, na potovanjih ali pa si privoščili kaj drugega, za kar v aktivni dobi ni bilo dovolj časa. Toda, če bomo računali samo na državno pokojnino, ki je iz leta v leto nižja, bo to žal skoraj nemogoče. Zato moramo sami poskrbeti za dodatnih vir dohodkov že v aktivni dobi. Ne danes, ne jutri, … že včeraj bi to morali storiti.
Kolikšno pokojnino želimo imeti?

Preden začnemo varčevati za pokojnino, si moramo najprej zastaviti cilj varčevanja oziroma odgovoriti na vprašanje, kolikšno pokojnino želimo imeti predvsem glede življenjskega sloga, ki ga želimo v starosti imeti. Ko smo si enkrat želeni cilj določili, je potrebno izbrati način oziroma orodje, s katerim bomo zastavljeni cilj tudi dosegli. Na trgu je na voljo široka paleta ponudbe, zato lahko vsak izbira med različnimi naložbenimi oblikami kot so: hramba denarja v »nogavici«, rentna varčevanja na banki, naložbena zavarovanja, dodatna pokojninska zavarovanja, vrednostni papirji (obveznice, delnice), vzajemni skladi in druge.

V razvitem svetu velik del prebivalstva, ki varčuje za pokojnino, investira predvsem v vzajemne sklade, kateri so se izkazali za primeren finančni instrument, predvsem za dolgoročno varčevanje. Skladi namreč omogočajo preprosto in stroškovno ugodno možnost varčevanja v delnicah in obveznicah na ključnih kapitalskih trgih. Tako je odločitev za to obliko varčevanja, ne glede na to, kakšen je vaš končni cilj, smotrna, saj so donosi predvidoma višji kot pri varčevanju v banki, kjer so obrestne mere iz dneva v dan vse nižje.

Za starost je smiselno varčevati predvsem v delniških naložbah, ki so se dolgoročno izkazale kot najdonosnejša naložbena kategorija. Z daljšanjem ročnosti varčevanja, občutno upade tudi naložbeno tveganje delniških naložb. Ena izmed prednosti varčevanja v vzajemnih skladih je tudi visoka likvidnost sredstev, saj lahko do svojega premoženja dostopate kadarkoli. Družba za upravljanje, pri kateri varčujete v vzajemnih skladih, vam bo vaše premoženje izplačala na vaš TRR že v enem tednu.

Z nizkimi mesečnimi zneski, ki jih sproti sploh ne opazite, z varčevanjem v skladih na dolgi rok privarčujete lep dodatek k pokojnini.

Najbolj primeren način varčevanja za pokojnino pa je postopno, mesečno varčevanje v skladih v okviru varčevalnih načrtov. V ta namen so vam na voljo različni varčevalni načrti, kateri so v primerjavi z drugimi oblikami mesečnega varčevanja zelo prilagodljivi. Vlagatelja ne zavezujejo k vplačevanju določenega zneska za neko določeno obdobje, višino zneska lahko prilagajate glede na trenutne finančne situacije v vašem življenju ali po vaših zmožnostih. Varčevalni načrti omogočajo vplačevanje na mesečni ravni že od 30 EUR dalje. Tako lahko z nizkimi mesečnimi zneski, ki jih sproti sploh ne opazite, z varčevanjem v skladih na dolgi rok privarčujete lep dodatek k pokojnini. Postopno mesečno varčevanje je tako tudi odlična zaščita pred škodljivim čezmernim odzivanjem na tekoče dogodke na kapitalskih trgih, saj omogoča, da sredstva v vzajemne sklade vplačujete redno in avtomatsko, s čimer se precej zniža tveganje vstopa na trge v napačnem trenutku. Ta oblika varčevanja vam tudi omogoča periodično črpanje privarčevanih sredstev, kar je zelo pomembno pri varčevanju za starost.

Pomembno je poudariti, da moramo z varčevanjem za starost začeti čim prej, čeprav se marsikomu morda zdi, da imamo za to še dovolj časa. Toda, prej ko bomo začeli, več bomo lahko privarčevali. V praksi ljudje navadno začnemo za svojo starost varčevati prepozno. Prednost dajemo drugim stvarem, ki morda niso tako pomembne. Zelo priporočljivo je, da bi z varčevanjem začeli že takoj ob prvi zaposlitvi, čeprav je takrat razmišljanje o pokojnini zadnja stvar, ki nam pride na misel. Vendar se moramo zavedati, da je to naložba, ki nam bo omogočala bolj kakovostno in lažje preživljanje tretjega življenjskega obdobja.

 

»Koronavirus« korekcija

 

Kar ni uspelo vse večji politični nestabilnosti v Evropi in tudi v ZDA ter bližnjevzhodnim napetostim, bo očitno koronavirusu. Virus se širi po svetu, kakšen bo njegov vpliv na svetovno ekonomijo, je v tem trenutku še težko reči, a socialne in ekonomske posledice bodo precejšnje. Podjetja napovedujejo manjšo ekonomsko aktivnost in s tem se napovedujejo nižje rasti svetovnega gospodarstva, predvsem pa Kitajske.

To se dogaja v trenutku, ko se Evropa pobira iz obdobja zastoja v rasti. Italija in Francija sta v zadnjem četrtletju leta 2019 imeli upad gospodarske aktivnosti, Nemčija je komaj v pozitivnih številkah. V decembru in začetku januarja, pred izbruhom virusa, je večina analitikov napovedovala postopno okrevanje v Evropi in nekoliko počasnejšo rast v ZDA, a oboje precej odvisno od Kitajske. Po izbruhu virusa so se pričakovanja za Kitajsko močno spremenila. Analitiki so močno znižali pričakovanja za rast na Kitajskem, ki naj bi v prvem četrtletju tako namesto 6 odstotkov znašala vsega 4. Drži, da je še zgodaj, da ne vemo, koliko časa bo upočasnjena gospodarska aktivnost trajala in kako se bo virus širil, a več kot očitno optimistične napovedi za prvo četrtletje sodijo v koš za smeti, analitiki pa se morajo vrniti za svoje računalnike in posodobiti modelske napovedi. Preteklost, kot je analogija z virusom sars leta 2003, ponuja izhodišče za razmišljanje. Takrat je bil vpliv na kitajski BDP viden približno dve do tri četrtletja, v prvem četrtletju izbruha virusa pa je bil upad rasti BDP nekje 20-25 odstotkov (z dobrih 12 na približno 10 odstotkov). Na podlagi teh napovedi so tudi tokrat analitiki znižali gospodarsko rast za prvo četrtletje leta 2020 na prej omenjenih 4 odstotke. A pri tem linearnem napovedovanju naletimo na nekaj pomembnih ovir.

Kitajsko gospodarstvo je danes precej bolj odvisno od storitev kot leta 2003. Govorimo o več kot 100-odstotni rasti deleža storitev v BDP v primerjavi z letom 2003. Sam virus in z njim povezani vplivi pa imajo precej večji vpliv na storitveni sektor kot samo proizvodnjo. Po drugi strani je pomembnost kitajske ekonomije v teh letih močno zrasla. Leta 2003 je predstavljala vsega 4 odstotke svetovnega gospodarstva, leta 2019 pa je ta delež zrasel na približno 18 odstotkov. Zato sars ni imel močnega vpliva na svetovno ekonomijo, medtem ko ga novi koronavirus lahko ima in ga očitno bo imel. Neznank je precej, odgovore pa bomo dobili v naslednjih 30 dneh. Če pohod virusa ne bo ustavljen, si lahko obetamo tudi recesijo.

Ta zadnji scenarij pa ob močni pretekli rasti tečajev skrbi vlagatelje že nekaj časa. Očitno koronavirus lahko nažene strah v kosti vlagateljev. Zato zadnji teden spremljamo precejšen popravek tečajev tudi na ameriških borzah. Še vedno je najverjetnejši scenarij popravek ameriških indeksov med 5-10 odstotkov, a število in verjetnost posameznih scenarijev se hitro spreminjata. Ob tem pa ne smemo pozabiti obljube centralnih bank, da bodo storile vse, da preprečijo novo recesijo. Zato lahko ne glede na razplet koronavirusne epidemije pričakujemo vsaj nadaljevanje ohlapne denarne politike, še bolj verjetno pa je še več poceni denarja. Minuli konec tedna smo že videli intervencijo kitajskih oblasti, ki so v finančni sistem vbrizgale svežih 174 milijard dolarjev. V primeru močnejše korekcije v ZDA in Evropi lahko nekaj podobnega pričakujemo tudi na razvitih trgih.

 

 

Izziv v letu 2020: Začel/-a bom varčevati

 

Neuspešno upravljanje s svojimi financami v življenje prinaša stres, izgubimo občutek varnosti ter imamo vseskozi občutek pomanjkanja. Zato je smiselno začeti odgovorno ravnati s svojim denarjem ter pričeti z varčevanjem. Pri varčevanju denarja se lahko z dobrim načrtom zaobljube zares držimo.

Večina za varčevanje potrebuje motivacijo. In slednje je največ povezano z vstopom v novo leto. Marsikdo si v začetku leta zada veliko novih ciljev in zaobljub. Strokovnjaki pravijo, da nova dejavnost pride v navado v 21 dneh, šest mesecev pa je potrebnih, da postane del naše osebnosti. Tisti, ki zdržijo vsaj eno leto, da praviloma spremenijo svoje navade tudi na dolgi rok. Finančni cilji tu niso nobena izjema. Za uspešno izpolnjeno obljubo potrebujete dovolj močno motivacijo, zastavljen cilj in pravilen način varčevanja. Zrno na zrno pogača. Kamen na kamen, palača.

Denar v nogavici v domačem predalu ali ob rekordno nizkih obrestnih merah na bančnem računu danes ne pridobiva vrednosti, zato je pravi čas, da ga z rednimi vplačili plemenitimo, ne le dajemo “na stran”. Skrajni čas bi bil, da mali vlagatelji razširijo horizont naprej od bančnega depozita. Zrno na zrno pogača. Kamen na kamen, palača. Tako pravi stari rek. In to velja tudi pri varčevanju. Že z 30 evri na mesec lahko začnemo izpolnjevati osebni cilj preko mesečnega varčevanja v vzajemnih skladih. Seveda moramo najprej vedeti, kakšni so naši prihodki, kakšni so nujni odhodki in kje imamo rezervo, da lahko nekaj denarja privarčujemo. Če vas prevečkrat zamika, da zapravite tudi denar, ki bi ga sicer namenili za varčevanje, potem je priporočljivo, da se odločite za katerega od načrtov varčevanja, ki mu morate slediti. Dober primer motivacije je odpreti direktno obremenitev SEPA ali trajnik, da banki s tem naročite, naj vam vsak mesec na določen dan z vašega bančnega računa odtegne določen znesek in ga nameni varčevanju preko paketov vzajemnih skladov. S tem se izognete morebitnemu odlašanju z varčevanjem ali prelaganjem na naslednji dan, teden, mesec ali celo leto.

Več prednosti je zakaj se odločiti za mesečno varčevanje v vzajemnih skladih:
• Ena izmed prednosti je v učinku povprečne cene. To pomeni, da vlagatelj, ki vsak mesec nakaže enak znesek v izbrani sklad, bo včasih dobil več, včasih manj enot. Ko bodo tečaji ob vplačilu višji, bo dobil manj enot, ko bodo tečaji padli, pa več enot. Dolgoročno bo tako lahko ustvaril boljši donos, kot če skuša uloviti najugodnejši trenutek za vplačilo.
• Enostavnost Pristopi lahko kdorkoli in kadarkoli.
• Razpršenost naložb Velikokrat smo že poudarili, da ni dobro nositi »vseh jajc v eni košari«. Če nam košara pade iz rok, koliko jajc ostane celih? To pomeni, da je varneje izbrati sklad ali paket skladov s široko naložbeno zgodbo, saj s tem ni odvisen od rezultata ene same zgodbe (regije ali sektorja), ampak so možnosti razpleta različne. Večina vlagateljev tudi nima časa ali možnosti, da bi neprestano spremljali, kaj se dogaja s podjetji, vključenimi kot naložbe v portfelj izbranega sklada.
• Stroškovno ugodno
• Nobene časovne omejitve varčevanja
• Prilagodljivost Lahko spreminjate znesek
• Stalna dosegljivost sredstev Sredstva niso vezana in vlagatelj lahko kadarkoli poda zahtevo za izplačilo privarčevanega zneska.

Če se novoletnih zaobljub za finančno uspešno leto do zdaj niste držali, ni še vse izgubljeno!

 

 

BREZ VSTOPNIH STROŠKOV od 1. februarja do 31. marca 2020

 

Uprava Generali Investments, družbe za upravljanje, d. o. o., na podlagi prospekta Generali Krovnega sklada z vključenimi pravili upravljanja sprejema naslednji sklep:
Vlagateljem, ki so ali bodo pristopili k pravilom upravljanja kateregakoli podsklada Generali Krovnega sklada (oziroma do preoblikovanja v podsklad Generali Krovnega sklada k pravilom upravljanja vzajemnega sklada oziroma so postali vlagatelji podsklada Generali Dividendni, delniški, kot delničarji investicijske družbe KD ID, delniška investicijska družba, d. d., ob preoblikovanju v vzajemni sklad in so družbi za upravljanje posredovali vse potrebne podatke, oziroma so pristopili k enemu od pripojenih podskladov Ilirika Krovnega sklada), in katerih pristopna izjava je pravilno in popolno izpolnjena oziroma ima družba vse potrebne podatke, njihova enkratna vplačila v podsklad ali vplačila v varčevalni načrt Moj izbor pa bodo prispela na transakcijski račun posameznega podsklada v času od 1. 2. 2020 po 0.01 uri pa do 1. 4. 2020 do vključno 0.01 ure zjutraj, družba za upravljanje v navedenem obdobju ne bo zaračunala vstopnih stroškov, ki so določeni v prospektu z vključenimi pravili upravljanja krovnega sklada in na spletni strani www.generali-investments.si. Navedena ugodnost velja tudi za prenos sredstev vlagateljev iz podsklada Generali MM, sklad denarnega trga – EUR, v okviru pristopnih izjav tipa VI (prenose, pri katerih se sicer zaračunajo vstopni stroški). Popust ne velja za vstopne stroške pri obročnem vplačevanju (vsa vplačila na pristopne izjave PV, OV ali PV), ki ostanejo nespremenjeni.

Popusti se ne seštevajo. Če je vlagatelj član Generali Kluba ugodnosti oziroma je ugodnosti ali popustov več, se za vlagatelja upošteva samo en popust, in sicer tisti, ki je zanj ugodnejši.

 

 

Pomlad po izgubljenem desetletju

 

Ljubljanska borza vrednostnih papirjev v minulem desetletju ni bila del razvitega kapitalskega sveta po nobenem merilu. Najbolj znana institucija na svetu, ki se ukvarja z vprašanji razvrščanja kapitalskih trgov MSCI, naše države ne uvršča niti med razvijajoče se trge, temveč v zadnjo skupino obrobnih kapitalskih trgov, kjer najdemo večinoma najmanj razvite azijske, arabske in afriške borze vrednostnih papirjev.

Na začetku leta 2020 smo končno le pristopicali tja, kjer smo nazadnje bili v času, ko je bankrotiral Lehman Brothers. Do 980 indeksnih točk smo priplezali v trenutku, ko je kot strela z jasnega udarila novica iz Romunije, da slovenski borzni paradni konj Krka, že več let podkupuje zdravnike, da bi bolnikom predpisovali njihova zdravila. Devet odstotkov je zdrsnil tečaj delnice v naslednjem tednu, predvsem tuji vlagatelji pa so v tem kratkem času prodali več kot 100 tisoč delnic iz svojih portfeljev. Upravitelji tujih finančnih skladov ne tolerirajo niti najmanjših napak, ki se dogajajo v družbah, v katerih so delničarji. Posebno ne v državah, ki jih MSCI razvršča v najnižje razvito kategorijo kapitalskih trgov. Vendar pa so se tokrat tuji vlagatelji, roko na srce, rahlo ušteli oziroma vsaj prenaglili. Krka je lani v Romuniji prodala za manj kot 60 milijonov evrov zdravil, zato posledice na bilanco uspeha ne bodo imele materialnega učinka. Bolj boleča bo izguba ugleda v prihodnjih letih, kar pa je danes težko ovrednotiti. Tako lahko pričakujemo, da se bo v prihodnjih tednih ali mesecih, sploh po objavi lanskih poslovnih rezultatov, tečaj delnic vrnil na raven z začetka leta.

Na splošno kaže domačim delnicam v letos dobro. Prihaja čas objave lanskih rezultatov, in sicer najprej nerevidiranih, vendar bo iz njih že mogoče sklepati, kakšne dividende bodo družbe izplačevale v poletnih mesecih. Ker bančni depoziti prinašajo ničelne donose, lahko zapišemo, da bodo varčevalci v delnicah odlično nagrajeni. In ker so slovenske delnice po vrednotenju na zgodovinsko najnižjih ravneh, tudi ni večje bojazni, da bi ob normalno delujočem globalnem gospodarstvu nastali večji popravki vrednosti ali celo kapitalskih izgub. Kot kaže zdaj, vsaj na Ljubljansko borzo že počasi prihaja pomlad.

 

Zakaj varčevati? Tudi, da si pokrijete pokojninsko vrzel.

 

Tudi demografske projekcije kažejo na to, da se bo trend zaostajanja pokojnin za plačami še naprej nadaljeval. Že sedanja povprečna pokojnina v Sloveniji dosega manj kot 60 odstotkov povprečne plače. Ob ohranitvi zdajšnjega sistema, torej, če Slovenija ne prilagodi pokojninskega sistema demografskim spremembam, se bodo mesečni prihodki posameznika ob upokojitvi zmanjšali za polovico. Realno znižanje pokojnin se seveda ne bo zgodilo takoj. A tiste, ki se bodo upokojili čez 15 ali 20 let, torej generacija, ki se zdaj približuje 50. letu starosti, bo proti upokojitvi stopala s strahom zaradi drastičnega upada mesečnih prejemkov. Ob vsemu zapisanemu bi torej država morala jasno opozoriti, da je treba za ustrezne prihodke po upokojitvi že sedaj dodatno varčevati.

In tukaj vprašanje, koliko moramo varčevati in privarčevati, da bomo lahko v pokoju prijetno živeli. Končna višina je seveda odvisna od zmožnosti in tudi od starosti posameznika. Večina finančnikov svetuje med 10 in 15 odstotkov prihodkov. In če posameznik želi imeti po upokojitvi mesečne prihodke v višini vsaj 80 odstotkov zadnje plače, mora prihraniti v povprečju okoli 100.000 evrov prihrankov (najmanj pa 75.000 evrov), da bi se njegovi mesečni prejemki (državna pokojnina in dodatna renta) povzpeli na 80 odstotkov povprečne plače. Izračunajte si torej, koliko bo znašala vaša pokojnina prvega stebra in koliko morate za želeno pokojnino privarčevati sami.

Če do sedaj še niste razmišljali o svoji pokojnini in o njenem načrtovanju, potem je lahko sedaj pravi trenutek, da določite svoje upokojitvene cilje in nato ugotovite, kako že varčujete in koliko še morate varčevati ali investirati, da bi do tja prišli. Veliko je nasvetov glede naložb za stabilno pokojnino, ki se vrtijo okoli formul in strategij. Kljub temu pa je včasih koristno narediti korak nazaj in videti širšo sliko. Podala bom nekaj osnovnih nasvetov, s katerimi si boste lahko nekoliko olajšali varčevanje za pokojnino.

Kot prvo, razumite svoje možnosti, ko gre za pokojninske sheme in dodatno individualno varčevanje ter investiranje. Za pokojnino lahko varčujete po različnih shemah in računih, nekatere ponuja vaš delodajalec, k drugim pa lahko pristopite prek bank, družb za upravljanje ali zavarovalnic. Prvi steber tako predstavlja obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki temelji na medgeneracijski solidarnosti. Vanj se lahko vključimo obvezno (kot zaposleni) ali prostovoljno (pod določenimi pogoji). Glede na gospodarske in demografske okoliščine ter trende upokojevanja v Evropi se pokojnina iz prvega stebra znižuje in omogoča le še najnujnejši prihodek za preživetje. Če torej želimo tudi po upokojitvi dostojno živeti, je potrebno varčevanje za dodatno pokojnino v drugem in tretjem stebru. Drugi steber je namenjen varčevanju za dodatno pokojnino. Temelj drugega stebra je prostovoljno dodatno zavarovanje, v katerega se lahko vključijo vsi zaposleni, samozaposleni in lastniki podjetij. Tretji steber pa predstavljajo vse ostale oblike varčevanja za dodatno pokojnino, na primer vlaganja v sklade in druge finančne instrumente, varčevanje v bankah ter ostalo. Tukaj so vam lahko v pomoč prav vzajemni skladi, saj če gledamo na splošno imajo mlajši vlagatelji še desetletja časa, da bi si opomogli od kakršnega koli padca na delniškem trgu. To pomeni, da se lahko osredotočijo na naložbe z večjim tveganjem in tako potencialno višjo donosnostjo – na primer delniški vzajemni skladi. Če pa ste že blizu upokojitve in tako imate manj časa, da si opomorete od prihodnjih večjih nihanj na delniškem trgu si posledično starejši vlagatelj običajno preusmeri svoj portfelj v višji delež naložb z nižjim tveganjem in potencialno nižjim donosom, kot so to na primer mešani vzajemni skladi ali obvezniški skladi.

Ne glede na vrsto shem, računov in naložb, ki jih izberete, en nasvet ostane vedno enak: začnite zgodaj in začnite čim prej. Obstaja veliko razlogov zakaj je smiselno zgodaj začeti varčevati in vlagati. Najpomembnejši je čas, ki je na vaši strani. Dlje kot varčujete, manj boste lahko namenjali za mesečno varčevanje in več boste imeli privarčevanega na koncu. Tudi logika obrestno obrestnega računa je zelo enostavna, sploh pa pride prav pri varčevanju za pokojnino (dolgoročnost). Če začnemo varčevati prej, mesečno vplačujemo manjšo premijo, do konca delovne dobe pa privarčujemo več.

Mesečno poročilo za december 2019

MesecnoPorociloDecember2019

 

Naložbeni komentar – december 2019

Globalni delniški trgi so investitorje nagradili tudi v decembru. Delniški indeks MSCI je pridobil približno 1,5 odstotka, merjeno v evrih. Tokrat je bila rast najnižja v ZDA, najbolj pa so se podražile naložbe v državah v razvoju.

Pregled po trgih (v evrih) za december 2019

Trgi v ZDA so se podražili za manj kot odstotek, merjeno v evrih. V mesecu je evro pridobil na vrednosti proti ameriškemu dolarju, kar je znižalo donos za evrskega vlagatelja. Najbolj spremljana delniška indeksa, S&P 500 in Dow Jones, sta decembra dosegla nove vrhove. Najbolj so se podražila podjetja v energetskem sektorju, kar je posledica višjih cen surove nafte. ZDA so letos še povečale proizvodnjo črnega zlata in tako zdaj proizvedejo okoli 13 milijonov sodčkov na dan. Na decembrskem zasedanju FED, v skladu s pričakovanji, ni spreminjala obrestne mere. Pozitivno je na trge vplivala tudi novica o trgovinskem dogovoru s Kitajsko, ki naj bi bil podpisan že v januarju 2020. ZDA tako niso decembra uvedle novih dajatev na kitajski izvoz. Obeti podjetij so se izboljšali, predvsem v storitvenih panogah. Po raziskavah Univerze v Michiganu se je potrošniško zaupanje decembra izboljšalo. Trg dela ostaja močan in brezposelnost je na najnižjem nivoju v zgodovini. V Evropi so se delnice podražile za dva odstotka, merjeno z indeksom MSCI. Najbolj so se podražila finančna podjetja in podjetja iz sektorja preskrbe. Pocenile so se naložbe v sektorju komunikacijskih storitev. Vodstvo ECB je prevzela Christine Lagarde, Francozinja, ki je predtem poveljevala Mednarodnemu denarnemu skladu. Na njenem prvem zasedanju ni spreminjala ključne obrestne mere. Skupni indeks PMI se je decembra izboljšal in nakazuje pozitivne obete. V proizvodnem sektorju se slika še ni bistveno izboljšala. Po podatkih evropske komisije se je prav tako znižalo potrošniško zaupanje, ki je bilo decembra najnižje v letu. Napovedi rast za zadnje četrtletje 2019 so nizka.

Rast delnic na trgih v razvoju je bila več kot pet odstotna, merjeno z indeksom MSCI BRIC, izraženim v evrih. Najvišja rast je bila v Braziliji, kjer so se delnice podražile za skoraj 10 odstotkov. Na to je najbolj vplivala pocenitev ameriškega dolarja. Na največjem trgu v razvoju, na Kitajskem, smo zabeležili rast nekaj več kot šest odstotkov. Pozitiven razplet pogajanj z ZDA je prinesel optimizem tudi na borzni parket. Naložbe v Rusiji so se podražile za nekaj več kot pet odstotkov. Glavni ruski izvozni produkt ostajajo energenti in njihova podražitev je pozitivno vplivala na delnice. Za sodček surove nafte je bilo decembra treba odšteti skoraj sedem odstotkov več, kot mesec predtem, merjeno v evrih. Naložbe v Rusiji so bile v letu 2019 najuspešnejše med državami BRIK.

V Sloveniji so se najbolj podražile delnice Nove ljubljanske banke, in sicer za več kot 10 odstotkov. Petrol in Krka sta pridobila nekaj manj kot pet odstotkov. Poraženec pa so bile naložbe v Telekom Slovenije, ki so padle za nekaj manj kot pet odstotkov.

Trošiti ali varčevati, to je sedaj vprašanje?

 

Vprašanje, ali je varčevati pametno, je na mestu, prav tako, če varčevanje potrebujemo? Srečujem veliko ljudi, ki pravijo, da sploh ne potrebujejo varčevanja in varčevanje res ni za vsakogar, saj nekateri preprosto živijo hitro. A to ni najbolj pametno razmišljanje, niti početje, saj ne vemo kaj nam bo prihodnost prinesla. Odgovorno pa je razmišljati o prihodnosti in se zaščititi oziroma poskrbeti za stabilnost in finančno varnost (v primeru okvare strojev, avtomobila ali kaj podobnega, je dobro imeti rezerve, da poplačamo nepredvidene stroške, da poskrbimo za dodatno pokojnino, ohranjamo življenjski standard, poskrbimo za šolanje otrok, se zaščitimo pred izgubo kratkotrajnih prihodkov v primeru izgube službe, itd.).

Nekateri varčujejo, ker se zavedajo, da je za doseganje prihodnjih ciljev (malih ali večjih) to potrebno. Nekateri sami priznavajo, da ne znajo varčevati in da bi se želeli o tem bolje seznaniti, nekateri pa žal nimajo možnosti varčevanja, saj imajo komaj zadosti za preživetje. Varčevanje mora biti prilagojeno vsakemu varčevalcu posebej. Ko se odločimo varčevati, naj varčevanje postane navada – najlažje to storimo z mesečnim varčevanjem, ki je vezano s SEPO direktno bremenitvijo transakcijskega računa. Tako postane varčevanje navada, o kateri vam ni potrebno vsak mesec razmišljati in vam je ne more ogroziti vsak priročen izgovor, zakaj bi dani znesek rajši porabili za kaj drugega.

Ljudje smo bitja navad in zelo hitro se lahko navadimo na določen način življenja. Seveda pa je način življenja povezan s stroški in če se na primer navadite, da porabite vse prihodke, si boste težko ustvarili varnostno rezervo ali sredstva za dolgoročno varčevanje. Slednja pa sta izjemno pomembna, a ne zgolj zato, da boste imeli ob nepričakovanih ali pričakovanih prihodnjih dogodkih zagotovljenih dovolj sredstev, ampak sta pomembna iz psihološkega vidika varnosti, da boste lahko mirno spali, ter da si ne boste uničevali živcev in zdravja kje dobiti denar, ko ga boste naslednjič potrebovali. Na koncu meseca ni toliko pomembno kolikšni so vaši prihodki, bolj je pomembno koliko vam je uspelo privarčevati. Velika večina vlagateljev odkrije precejšen manevrski prostor in možnost za občutne prihranke.

Verjeli ali ne, ampak leta so tista, ki delajo čudeže in marsikomu, ki je danes star 50 let ali več, je žal, da že prej ni poskrbel za svojo prihodnost. Ob vsem tem ne smemo pozabiti na zlato pravilo, ki ga velja upoštevati pri vodenju osebnega ali družinskega proračuna, da najprej plačamo sebi – sebe. To pomeni, da je prva položnica, ki jo plačamo, namenjena za našo varno prihodnost. Z njo najprej kreiramo varnostno rezervo, za začetek 10 odstotkov naših prihodkov.

 

Spremenjen delovni čas med božično-novoletnimi prazniki

Na sedežu družbe za upravljanje Generali Investments, Dunajska 63, 1000 Ljubljana, in v poslovni enoti Kranj, Kidričeva cesta 2, bo v torek, 24. in 31. decembra 2019, skrajšani delovni čas do 12. ure.

 

V času božično-novoletnih praznikov bodo nekatere poslovne enote zaprte, in sicer:

  • poslovna enota v Mariboru, Ulica Eve Lovše 15, bo zaprta med 27. 12. in 31. 12. 2019
  • poslovna enota v Novem mestu, Novi trg 1, bo zaprta med 27. 12. in 31. 12. 2019
  • poslovna enota v Kopru, Ljubljanska cesta 3a, bo zaprta med 23. 12. 2019 in 3. 1. 2020
  • poslovna enota v Novi Gorici, Erjavčeva ulica 19, bo zaprta med 27. 12. 2019 in 3. 1. 2020

 

Zahvaljujemo se vam za razumevanje in vam želimo srečno 2020.

Srečno 2020!