Na Delovih podjetniških zvezdah o tranziciji, ki nas bo pripeljala do podnebne nevtralnosti

Zasijala je Delova podjetniška zvezda za leto 2021, IT-družba XLAB, ki ponuja rešitve za učinkovito delo na daljavo ter za avtomatizacijo in digitalno preobrazbo. Iskrene čestitke zmagovalcu!

 

 

Medijska hiša Delo je v okviru projekta Delove podjetniške zvezde, ki je letos potekal pod naslovom »S trajnostnimi poslovnimi strategijami do konkurenčne prednosti«, podelila že peti prestižni kipec in sicer družbi XLAB. Zmagovalca je izmed desetih nominiranih podjetij izbrala strokovna komisija, ki jo sestavljajo Stojan Petrič, direktor medijske hiše Delo in predsednik nadzornega sveta Kolektorja, redni profesor na ljubljanski ekonomski fakulteti Dušan Mramor, državni sekretar na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Simon Zajc, predsednik uprave Generali Investments Luka Podlogar, Aleksander Temeljotov, direktor podjetja Metronik, ki je bil Delova podjetniška zvezda 2020, in predstavniki uredništva.

Luka Flere o finančnem sektorju s pomembno vlogo trajnosti

Pred večerno razglasitvijo je potekalo seminarsko vozlišče, kjer je gledalce nagovoril tudi Luka Flere, član uprave Generali Investments, in sicer o pomembni vlogi, ki jo ima finančni sektor pri trajnosti.

 

Vse posameznike v vlogi potrošnikov, investitorjev, podjetnikov, menedžerjev, pa tudi odločevalce, je pozval, »da začnemo sodelovati, ukrepati skupaj, da preidemo od besed o trajnostni rasti k dejanjem«.
V skupini Generali, ki je ena večjih globalnih zavarovalnih skupin, so primer, kako lahko podjetje začne s poslovanjem vplivati na vidik trajnosti, in sicer prek naložbenih odločitev, odnosov z zaposlenimi in strankami. Poudaril je, da moramo trajnostna načela vključiti v naložbeni proces ter da je cilj trajnostnega investiranja (tako imenovani ESG) ustvarjati dolgoročno konkurenčne donose in hkrati vplivati na družbo (S), okolje (E) in korporativna merila prek upravljavskega vidika (G). Pri tem pa morajo sodelovati vsi deležniki – država, podjetja finančne institucije in posamezniki – kajti presek vseh teh skupin interesov pomeni kakovost življenja na tem planetu. Dodal da mora država to področje urediti sistemsko z ustreznimi spodbudami in zakoni, podjetja pa bodo pravila nato morala implementirati v poslovanje in spremeniti poslovne procese.
ESG standarde bodo podjetja morala integrirati v poslovanje in tudi razkrivati kazalnike. Na tem področju imajo podjetja še ogromno možnosti za izboljšave – pri izračunavanju kazalnikov in pri transparentnem objavljanju. Poudaril je, da vse več raziskav kaže na povezavo med uspešnostjo podjetja in ESG. Da morajo finančne institucije skrbeti za alokacijo kapitala. V prihodnje vlagatelji lahko pričakujejo, da bodo na finančnih produktih, tako kot na izdelkih v trgovini, oznake, iz katerih bo mogoče razbrati, ali in kateri trajnostni vidik z njimi zasleduje finančna družba.

Zelene in temno zelene nalepke

Pojasnil je, da bomo imeli klasične produkte, kot jih poznamo danes, produkte s svetlo zeleno nalepko, pri katerih bo glavni cilj donosnost ob upoštevanju tveganj, ob tem pa bodo promovirali trajnostne vidike in produkte s temno zeleno nalepko, ki bodo sestavljeni samo iz trajnostnih naložb, donosnost in zasledovanje trajnosti pa bosta enakovredna cilja. Potrošniki/vlagatelji bodo tisti, ki bodo vsak dan sprejemali odločitve.
Vrednost trajnostnih naložb se povečuje. Skladi, ki imajo v naložbeni politiki deklarirano, da spoštujejo načelo ESG, globalno upravljajo 4.000 milijard sredstev, od tega 3.400 milijard v EU. V zadnjem letu dni so se prilivi v te sklade v EU podvojili v primerjavi z letom pred tem.
Končal je, da je naloga družb za upravljanje, da v naložbeni proces integrirajo merila, s pomočjo katerih bodo lahko iz portfelja izločala podjetja, ki bi nosila največja tveganja, povezana s trajnostjo. Takšni primeri bi lahko bili na primer naftno podjetje, ki se mu zgodi razlitje nafte, korupcija v farmacevtskem podjetju, pranje denarja.

Bojan Črv, vodja kakovosti Kolektor Koling, je predstavil trajnostno gradbeništvo, na okrogli mizi o sistemskih izzivih trajnostnega razvoja pa sta poleg Luke Flereta in Bojana Črva sodelovala še Klod Kolaro, direktor podjetja Endava AGU, in mag. Nina Kelemen, koordinatorica razvoja trajnostnega poslovanja Skupine Triglav in upravljavka premoženja v Zavarovalnici Triglav.

Udeleženci okrogle mize so se strinjali, da trajnost zahteva vpetost vsakega posameznika, ki mora narediti vsak dan sprejemati odgovorne odločitve, razmišljati, kako narediti korak naprej, pri tem pa primerno delovati do soljudi in okolja. Luka Flere je spomnil sodelovanje in na odgovornost družbe za upravljanje pri alokaciji denarja.

 

 

Podrobneje o dogodku lahko preberete na tej povezavi.