Mesečno poročilo za december 2021

Družba Generali Investments je na svoji spletni strani objavila redno mesečno poročilo Generali Krovnega sklada za december 2021. Dodali so mu tudi skupen naložbeni komentar, ki so ga pripravili upravitelji.

 

Mesečno poročilo za december 2021

 

Naložbeni komentar – december 2021

December je bil na finančnih trgih v znamenju iskanja odgovora, kako problematična bo nova različica koronavirusa omikron, kakšna bo komunikacija centralnih bank in slabše likvidnosti na trgih v drugem delu meseca zaradi zaključevanja bilanc finančnih podjetij.

Delniški trgi so dokaj negotovo vstopili v mesec in težko pričakovali novo predstavljene poglede centralnih bankirjev. Zadnji v ciklu največjih je bil 15. decembra ameriški Fed, ki je podvojil znižanje novih nakupov in odprl možnost treh dvigov obrestnih mer v letu 2022. Sredi meseca smo tako beležili lokalno dno. Mesečni negativni donos pa se je hitro spremenil v ponovni najvišji vrh v zgodovini na krilih blažje različice omikrona in že prej omenjene nižje likvidnosti na trgu. Največ so pridobili trgi Evrope, 5,47 %, in balkanski trgi, 4,39 %. Dober mesec je bil tudi v Ameriki, ki je pridobila 3,18 %.

Na drugi strani pa že tradicionalno manj stimulativna monetarna politika ni dobra za trge v razvoju, ki so v decembru izgubili dobrih 1,87 %. Dodatno na negativen sentiment vpliva nadaljevanje tihe vojne med ZDA in Kitajsko, pri čemer slednja izgrajuje svoj kapitalski trg in s tem zmanjšuje odvisnost od Amerike. Tudi Turčija s svojo kljubovalno politiko Erdogana ne zvišuje zaupanja. Vmešavanje v denarno politiko in posledično težave na menjalnem razmerju vplivajo na beg kapitala iz države. Na drugi strani pa Rusija beleži visoke dobičke iz naslova rasti cene plina, nafte in surovin.

Cene energentov so se v mesecu decembru ohranile na visokih nivojih. Zaskrbljujoče za prihodnje gospodarske obete pa je gledati ceno elektrike. V tej smeri ni nič čudnega. EU se spogleduje z idejo, da bi jedrsko energijo klasificirala kot »zeleno« oziroma trajnostno in s tem omogočila prehod v elektrifikacijo transporta. Veliko pričakovanj o fiskalnem stimulusu je vezanih na nadaljnjo gospodarsko dinamiko v Evropi.

Vse bolj postaja jasno, da so šteti dnevi super-stimulativni denarni politiki. Angleška centralna banka je kot prva že v decembru dvignila obrestno mero. Malo bolj zadržana je bila Evropska centralna banka, kjer ob trenutni komunikaciji še ni pričakovati dviga obrestnih mer v naslednjem letu. Je pa kar trdno zacementirana pot k zaključku dodatnih odkupov do konca tretjega kvartala. Vse to ob dveh predpostavkah. Ohraniti visoko likvidnost na trgu in ne povzročiti težav na državnih obveznicah. Iz tega naslova so uvrstili Grčijo med dovoljene države za izvrševanje kvantitativnega sproščanja. Na drugi strani so svojo politiko pripravljeni prilagoditi težavam, ki bi jim jih lahko povzročili novi sevi virusa.

 

 

Ob dobrih podatkih omikrona, so obvezniški trgi v Evropi, v drugem delu decembra, začeli ponovno drseti in konec meseca izgubili 1,22 % ter letu po dolgem času zaključili v rdečih številkah. Višje zahtevane donosnosti so predvsem posledica naraščajoče in povišane inflacije v razvitem svetu ter tudi v Evropi, ki se v zadnjem času vrti okoli 5 % letno.