Pregled dogajanja:

Zasedanje Evropske centralne banke ter sveži podatki o februarski inflaciji v ZDA sta dejavnika, ki bi bila ob normalnih okoliščinah v središču pozornosti vlagateljev v preteklem tednu, a vojna v Ukrajini še naprej kroji dogajanje na kapitalskih trgih. Delniški indeksi ostajajo pod pritiskom, še naprej je nepredvidljivo dogajanje na surovinskem trgu.

Inflacija v ZDA je februarja na letni ravni znašala že 7,9 %, prav v teh dneh poteka zasedanje ameriške centralne banke Fed. Vse kaj drugega kot prvi 0,25-odstotni dvig ključne obrestne mere v ciklu zaostrovanja bi bilo za trg precejšnje presenečenje. Manj verjeten, a še zmeraj mogoč, je tudi dvig za 0,50 odstotka, ki bi gotovo dodatno zamajal delniški trg. Pod drobnogledom bodo predvsem stališča Fed v zvezi s trenutnim ekonomskim dogajanjem, inflacijo ter napovedjo o višanju obrestnih mer na prihodnjih zasedanjih. V preteklem tednu so se padci na ameriškem delniškem trgu stopnjevali, najslabše so jo odnesle delnice sektorja osnovnih potrošnih dobrin, saj se vse več pomembnih imen iz panoge odloča za ustavljanje poslovanja v Rusiji, ki sicer ne predstavlja enega ključnih, a vseeno precej velik trg za podjetja, kot so Coca-Cola, Pepsi, McDonald’s in Nestle. Vsi od naštetih so prodajo v Rusiji že ustavili oziroma močno omejili. Padle so tudi cene delnic tehnološkega sektorja, indeks največjih ameriških IT podjetij, Nasdaq, je zdrsnil v območje medvedjega trga, kar pomeni, da so marsikatere še do nedavnega visoko vrednotene naložbe sedaj bolj privlačne za dolgoročne vlagatelje.

Po prvih namigih o napredovanju v pogajanjih med rusko in ukrajinsko stranjo, so si nekoliko opomogle evropske delnice. Nad pričakovanji so bili tudi nekateri ekonomski podatki iz Velike Britanije in Nemčije, a razsežnosti vpliva energetske in surovinske krize na evropsko gospodarstvo bodo vidne šele v prihodnjih merjenjih. Obeti za v bodoče so zato odvisni predvsem od razvoja geopolitičnih napetosti. Evropska centralna banka je v odgovor na spremenjeno makroekonomsko sliko presenetljivo napovedala predhoden umik programa odkupovanja obveznic, s čimer so pri ECB zavzeli ostrejše stališče od pričakovanj. Ključne obrestne mere v evro območju za zdaj ostajajo nespremenjene, a v luči vsesplošne draginje so pri ECB naznanili, da bodo v prihodnje storili vse za ohranitev cenovne stabilnosti.

Divja rast cen večine energentov in surovin se je v minulem tednu nekoliko umirila. Vrednosti terminskih pogodb nafte, zemeljskega plina, pšenice, bakra, aluminija in nekaterih drugih surovin so doživele znaten popravek v primerjavi z rekordnimi vrednostmi doseženimi v začetku minulega tedna. Ob tako nenadni rasti takšni padci niso nič neobičajnega in glede na še zmeraj zelo negotovo geopolitično situacijo, ne pomenijo nujno obrata v trendu. Za razliko od večine ostalih surovin, katerih izvoznici sta Rusija in Ukrajina, je strmo rast nadaljevala cena niklja. Njena vrednost se je zgolj v enem dnevu podvojila. Nikelj je pomemben element v baterijskih celicah električnih avtomobilov, elektroniki in medicinskih pripomočkih.

Medtem ko na zahodu ob visokem deležu imunega prebivalstva ter osredotočenosti javnosti in vlagateljev na vojno v Ukrajini covid-19 nima več pomembnega vpliva na gospodarstvo in trge, je situacija povsem drugačna na Kitajskem, kjer se spopadajo z najhujšim valom okužb po začetnem izbruhu pred dobrima dvema letoma. Oblasti v vse več mestih znova uvajajo strožje omejitvene ukrepe, 17 milijonski Shenzhen je v »lockdownu«. Veliko vprašanj poraja tudi odnos oblasti v Pekingu z Rusijo, ta naj bi po obtožbah Washingtona od Kitajske zahtevala vojaško opremo in denarno podporo za vojno v Ukrajini. V komunistični partiji navedbe zavračajo, a strah pred nagibanjem Kitajske k Putinu, ki bi verjetno pomenilo sankcije zahoda, se odraža na sentimentu vlagateljev. Kitajski delniški trg, ki je bil zaradi regulacij največjih tehnoloških podjetij in groženj o umiku kitajskih podjetij iz ameriške borze že prej pod pritiskom, trenutno trguje po zgodovinsko nizkih vrednotenjih.

Na valutnem trgu je v zadnjem obdobju pridobival ameriški dolar, ki predstavlja varen pristan v času negotovosti na trgih. Prav tako se dolar krepi na podlagi pričakovanj o ostrejši denarni politiki ameriške centralne banke in močnem trgu dela v ZDA. Evro je tako padel na vrednost okrog 1,10 ameriškega dolarja.

NASVET ZA VLAGATELJE:

Položaj se spreminja iz dneva v dan, zato je investiranje v takem okolju na kratek rok lahko zelo negotovo. Rast obresti v ZDA je neizogibna, predvsem zaradi močno povišane inflacije, a Fed zadnje dni nakazuje, da bo dvig počasnejši. Odprto vprašanje ostaja, kaj bo ob vse višji inflaciji storila ECB. Vojna in s tem povezane prekinitve logističnih verig ter visoke cene energije in surovin peljejo v recesijo, zato imajo centralne banke precej manj manevrskega prostora kot v preteklosti. Cene energentov in surovin še naprej naraščajo. Na drugi strani donosi na bankah ostajajo negativni, podobno tudi obveznice še naprej ne ponujajo skoraj nikakršnega donosa. Inflacija pa nezadržno nažira tako bančne depozite kot obvezniške naložbe. Defenziven pristop in razpršen portfelj sta ključ, kako prihranke zaščiti v tem okolju. Zato ostajajo globalno razpršene delniške naložbe s kombinacijo obvezniških naložb najbolj privlačna izbira, saj delniške naložbe ponujajo delno zaščito pred inflacijo, obvezniške naložbe pa zmanjšujejo tveganje v portfelju. Poudarek je na razvitih trgih, kjer je korekcija v zadnjih tednih povečala privlačnost delnic, a trenutek za večje vložke na trg še ni primeren oziroma ga je potrebno razbiti in investicijo opraviti v več korakih. Kljub korekciji za dolgoročnejše vlagatelje tehnološke delnice ostajajo zanimiva izbira, saj ponujajo rast poslovanja ter zasledovanje prihodnjih trendov. Pozornost je trenutno usmerjena na Generali Surovine in energija, kjer delnice družb iz panoge le počasi sledijo rasti samih surovin, tako da ta panoga skriva še precejšnje rezerve. Zgodba s panogo oskrbe je bolj kompleksna zaradi navezanosti na ruske vire energije, predvsem plin, a vseeno se tu skrivajo priložnosti. Finančne delnice so zaradi višje inflacije ter znižanih pričakovanj dvigov obrestnih mer postale neprivlačne. Defenziven sklad kot je Generali Vitalnost z večjo utežjo v panogi zdravstva, pa v tem trenutku predstavlja način, kako zmanjšati tveganje delniškega dela portfelja. Sklad Generali Galileo, ki ima 50 % v globalno razpršenih delnicah ter 50 % v obvezniških naložbah, je primeren za vlagatelje, ki želijo zmanjšati tveganja v portfeljih a vseeno ohraniti del v globalno razpršenih delniških naložbah. Predvsem pa vztrajajmo s periodičnim varčevanjem, saj nas zgodovina uči da je to daleč najboljši pristop k večanju prihrankov. Vlaganja v težkih, izzivov polnih časih so se v večini primerov na obdobje pet let in več izkazala kot nadpovprečno uspešna.

To je tržno sporočilo. Pred sprejemom katere koli končne naložbene odločitve glejte prospekt Generali Krovnega sklada z vključenimi pravili upravljanja in dokumente s ključnimi podatki za vlagatelje. Generali Investments, družba za upravljanje, d.o.o., Dunajska cesta 63, Ljubljana, upravlja Generali Krovni sklad s 16 podskladi. Prospekt z vključenimi pravili upravljanja in dokumenti s ključnimi podatki za vlagatelje ter zadnje objavljeno letno in polletno poročilo krovnega sklada v slovenskem jeziku so vlagateljem v tiskani obliki brezplačno na voljo na sedežu družbe in vpisnih mestih, v elektronski obliki pa so objavljeni na spletni strani www.generali-investments.si, kjer vlagatelj najde tudi druge podatke in informacije o skladih.

* Novi vlagatelji, fizične osebe, ki v evidenci imetnikov investicijskih kuponov družbe Generali Investments d.o.o. še niso navedeni kot vlagatelji, torej nimajo in niso imeli odprtih pristopnih izjav, oziroma ki so vlagatelji podskladov Generali Krovnega sklada postali izključno s pripojitvijo podskladov Ilirika Krovnega sklada oziroma iz naslova dedovanja, in ki bodo pristopili k pravilom upravljanja kateregakoli podsklada Generali Krovnega sklada od 1. 1. 2022 do 31. 12. 2022, njihovo prvo vplačilo v katerikoli podsklad pa bo prispelo na transakcijski račun posameznega podsklada od 1. 1. 2022 po 0:01 uri in do 1. 1. 2023 do vključno 0:01 ure zjutraj, bodo prejeli enkratno dodatno vplačilo v izbran podsklad v višini 30 EUR, če bodo na dan priprave podatkov za dodatno vplačilo še vedno imetniki enot premoženja v podskladih Generali Krovnega sklada, ki ustrezajo 30 EUR. Dodatno vplačilo se prejme v sklad, v katerega je vlagatelj opravil prvo vplačilo, oziroma v prvi sklenjen in aktiviran varčevalni načrt. Znesek bo nakazan najkasneje do zadnjega dneva trinajstega meseca po mesecu, v katerem je bilo izvedeno vplačilo, če bo vlagatelj izpolnjeval druge pogoje. Vlagatelj je upravičen samo do enega dodatnega vplačila v višini 30 EUR iz naslova te prodajne akcije. Navedena akcija se izključuje z drugimi prodajnimi akcijami v času veljavnosti te akcije, vlagatelj lahko prejme dodatno vplačilo v podsklade Generali Krovnega sklada le enkrat. Vplačilo na investicijski račun drugega vlagatelja ni možno, prav tako ni možna menjava ali izplačilo dodatnega vplačila v gotovini.

Pregled dogajanja:

Po bolečem začetku leta, je bilo pretekli teden na Wall streetu čutiti nekaj več optimizma, a trgi ostajajo veliko bolj muhasti, kot smo bili vajeni v obdobju pokoronskega okrevanja. Smer gibanja glavnih ameriških indeksov so določale predvsem objave četrtletnih rezultatov za zadnje četrtletje 2021. Poslovanje je bilo z nekaj izjemami vzpodbudno. Med podjetji iz skupine FAANG, so rezultate predstavili pri Amazonu in Googlu, ki sta zopet izpolnila visoka pričakovanja vlagateljev, prav nasprotno pa je zelo razočarala Meta (bivši Facebook). Poslovanje iz zadnjega četrtletja lani, kot tudi napovedi za letos, zaostajajo za napovedmi analitikov. Ob vse ostrejši konkurenci na področju družbenih omrežij, je prvič v zgodovini podjetja upadlo število dnevno aktivnih uporabnikov, vlagatelji pa zaenkrat ostajajo zadržani do futurističnih načrtov v zvezi z navidezno resničnostjo oziroma t.i. Metaversom. Tržna kapitalizacija delnic Meta Platforms je po objavi rezultatov padla za 230 milijard dolarjev, kar je bila največja dnevna izguba vrednosti kateregakoli ameriškega podjetja do sedaj. Pozitivno so presenetili januarski podatki iz trga dela v ZDA. Kljub razmahu okužb z različico Omikron, je bilo število novo ustvarjenih delovnih mest nad pričakovanji. Trg dela ostaja zelo močan, a po drugi strani to ameriški centralni banki dopušča več prostora za zaostrovanje denarne politike. To se je odražalo na trgu obveznic, zahtevana donosnost ameriške 10-letne državne obveznice je splezala že do 1,93 odstotka. Ta teden bodo pod drobnogledom sveži podatki o inflaciji v ZDA, ki naj bi v januarju presegla 7 odstotkov.

Nekoliko nižja, vendar še zmeraj rekordna, je bila s 5,1 odstotka januarska inflacija v evro območju. Kljub temu je evropska centralna banka na rednem zasedanju minuli teden ključno obrestno mero pustila nespremenjeno. Predsednica ECB je tokrat le priznala, da bo rast cen trdovratnejša od prvotnih pričakovanj. Predčasno zaostrovanje evropske denarne politike se zdi precej bolj realno, kot še pred kratkim. Čeprav k dvigu cen v evro območju v veliki meri botrujejo izpadi v oskrbovalnih verigah ter energetska kriza in ne presežno povpraševanje, pa višji stroški življenjskih potrebščin stopnjujejo pritiske na višanje plač, kar vrti inflacijsko spiralo. Bolj jastrebji toni ECB so se odražali tudi na finančnih trgih, saj so glavni evropski delniški indeksi rahlo izgubljali, zahtevane donosnosti državnih obveznic pa rasle. Za bolj agresiven pristop k povišani inflaciji so se odločili v VB, kjer je Bank of England prvič po letu 2004 ključno obrestno mero dvignila na dveh zaporednih zasedanjih.

V senci začetka zimskih olimpijskih iger ter praznovanja največjega državnega praznika – lunarnega novega leta, iz Kitajske prihajajo novi zaskrbljujoči podatki za državni nepremičninski sektor. Prodaja 100 največjih gradbenih podjetij, je januarja, v primerjavi z letom prej, padla za dobrih 39 odstotkov, kar bo dodatno poglobilo krizo visoko zadolženih in nelikvidnih podjetij v panogi. V Turčiji se nadaljuje neuspešen ekonomski eksperiment, inflacija na letni ravni je januarja znašala že 49 odstotkov. Predsednik Erdogan je v odgovor uvedel različne ukrepe, med drugim 50 odstotni dvig minimalne plače (prejema jo kar 40 odstotkov delavno aktivne populacije) ter različne oblike socialne pomoči. Še naprej pa vztraja pri (za inflacijsko okolje kontradiktorni) vse ohlapnejši denarni politiki. Ob šibki domači valuti in vzpodbudnih obetih glede epidemije, nekaj upanja za izboljšanje situacije predstavlja prihajajoča turistična sezona. Rusi še naprej pospešeno krepijo svoje vojaške sile na meji z Ukrajino. Po ocenah iz ZDA, je v pripravljenosti že 70 odstotkov ruske bojne moči potrebne za morebitno obširno invazijo. Poznavalci so mnenja, da se predsednik Putin še ni dokončno odločil o nadaljnjih korakih. V kolikor se spor ne bo rešil po diplomatski poti, se kot možne oblike napada izpostavljajo poskus priključitve ukrajinske regije Donbas, kibernetski napadi ter popolna invazija na Ukrajino, ki pa zahod poziva k bolj umirjeni retoriki in poročanju, saj (po mnenju Kijeva pretiran) strah pred vojno v regiji povzroča odliv tujega kapitala iz države.

OPEC+ se je na zasedanju prejšnji teden pričakovano odločil za nadaljevanje postopnega povečevanja črpanja nafte za 400.000 sodčkov dnevno v marcu. Največje odjemalke na čelu z ZDA stopnjujejo pritiske k dodatnemu povečanju proizvodnje, a nekatere članice kartela stežka zagotavljajo že trenutno dogovorjene kvote. Cene nafte na trgu tako ob zelo zimskih razmerah v ZDA in napetostih na vzhodu Evrope nadaljujejo pot proti ceni 100 dolarjev na sodček ter podžigajo rast cen večine osnovnih življenjskih potrebščin. Se po pojavlja možnost dogovora med ZDA in Iranom, kar bi prineslo na trg iransko nafto in nekoliko omililo rast cen nafte.

NASVET ZA VLAGATELJE:

Leto 2022 ostaja nepredvidljivo in strategijo bo potrebno večkrat prilagoditi spremenjenim razmeram. Glavna pozornost je usmerjena v politiko centralnih bank in njihove posege na denarni trg. Rast obresti v ZDA se zdi neizogibna, pravzaprav so v tečaje vključeni že vsaj štirje 0,25 % dvigi obrestnih mer, predvsem zaradi močno povišane inflacije. Tudi ECB vse glasneje namiguje na likvidnostno zaviranje, saj se inflacija krepi. Cene energentov ostajajo zelo visoko. Donosi na bankah ostajajo negativni, podobno tudi obveznice še naprej ne ponujajo skoraj nikakršnega donosa. Zato ostajajo globalno razpršene delniške naložbe še naprej najbolj privlačna izbira. Poudarek je na razvitih trgih, kjer je korekcija v zadnjih tednih povečala privlačnost delnic a trenutek za večje vložke na trg še ni primeren oziroma ga je potrebno razbiti in investicijo opraviti v več korakih. Kljub korekciji za dolgoročnejše vlagatelje tehnološke delnice ostajajo preferenčna izbira, saj ponujajo rast poslovanja ter zasledovanje novih trendov. Tudi industrija ostaja privlačna izbira. Vse zelene in trajnostne politike se začnejo in končajo pri industriji. Potrošnik bo sledil, če bo industrija vodila. Zato analitiki segmente industrijske panoge vidijo kot zelo privlačne. Zadnje dni so v ospredju predvsem delnice finančnih družb, predvsem bank pa tudi zavarovalnic. Napovedani dvigi obrestnih mer so tisti mejnik, ki lahko panogo financ po 10 letih neprestanega zaostajanja za ostalimi panogami vrnejo nazaj na zemljevid. Podobno je z energijo, kjer poteka velika transformacija v smeri zelenega, obenem pa tako kot finance ponuja visoke dividende ter krepitev odkupov lastnih delnic. Zanimivo ostaja tudi zdravstvo, saj pandemija in benigna ameriška zdravstvena reforma ne ogrožata marž na eni strani, na drugi strani pa so pri večini velikih podjetij vrednotenja ugodna. Panoga oskrbe predstavlja vstopnico na trg rasti cen elektrike in plina, a države so vse bolj odločene s svojimi posegi omiliti položaj potrošnikov, zato ta negotovost odganja vlagatelje in ustvarja špekulativne priložnosti v panogi. Osnovne potrošne dobrine so zaradi naraščajoče inflacije začasno v težavah, saj marže upadajo, a vlagatelji že dolgo časa panogo zapostavljajo, tako da je tu morda priložnost za zaslužek, a predvsem v drugi polovici leta. Kitajske delnice in s tem delnice trgov v razvoju ostajajo za pogumnejše, vrednotenja so privlačna, a konca regulatornega preoblikovanja kitajskega gospodarstva še ni na vidiku. Prav tako skrbi nadaljevanje ničelne covid-19 politike, ki ima močan negativen vpliv na gospodarsko rast, ki jo država skuša poživiti z znižanji obrestnih mer. Zanimiv ostaja tudi naš lokalni trg Jugovzhodne Evrope, kjer so vrednotenja ugodna in dividende zelo mamljive. Na koncu ne pozabimo. Razpršitev je mati modrosti. Glavni del portfelja naj bo globalno razpršen, potem pa v zgodbo dodajamo posamezne sklade, kjer vidimo posamezne priložnost. In predvsem vztrajajo s periodičnim varčevanjem, saj nas zgodovina uči da je to daleč najboljši pristop k večanju prihrankov.

Zato je zelo pomembno, da razumemo, kako trgi delujejo in da se trendi na dolgi rok vedno obrnejo navzgor oziroma v pozitivno smer. Ta obrat je posledica dejstva, da se svet neizogibno razvija, da smo ljudje kreativna bitja, ki vedno znova ustvarjamo nove stvari. Ob razvoju trgi dolgoročno rastejo in ustvarjajo donose, kljub kratkoročnim nihanjem.

Zakaj ne čakati boljše priložnosti? Investirajte zdaj, ker je padec delniških trgov začasen in pričakovan pojav.

Vsak dolgoročni vlagatelj se slej ko prej sooči s situacijo, ko delniški trgi padejo. To je ključen trenutek, ki zahteva pravo reakcijo vlagatelja in obvladovanje svojih čustev. Vlagatelj, ki bo ob vstopu v naložbo sprejel sebi ustrezno strategijo, ki bo vključevala pričakovano volatilnost na kapitalskih trgih, bo lažje obvladal svoja čustva in ob padcu vrednosti ne bo sprejel napačnih odločitev, kot je na primer, da bi naložbo prodal po nizkem tečaju in s tem zaklenil izgubo. S tem, ko se na situacijo ne odzovemo čustveno, prihrankom omogočimo priložnost, da se »poberejo« in zopet začnejo rasti. Ko je vrednost delnic nizka, je najslabše, kar lahko vlagatelj stori to, da svoje prihranke proda po nižji ceni. V takem obdobju zato priporočamo umirjeno reakcijo ali celo dodaten vložek, ki bo na dolgi rok eksponentno povečal prihranke.

Oglejte si izsek iz našega webinarja in odkrijte, kako nihanje delniških trgov vpliva na vaše prihranke