Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

Ekipa upraviteljev Generali Investments je pripravila povzetek trenutnega dogajanja z vplivi na kapitalske trge.

 

 

Pregled dogajanja:

Pred nami je zadnjih nekaj dni zelo turbolentnega in viharnega leta 2021. Tako je to tudi naš zadnji letošnji povzetek dogajanja. Vrnili se bomo zopet drugi teden v januarju 2022. Na koncu povzetka je priložen povsem posodobljen pogled na leto 2022, z nekaterimi novimi a obenem tudi s precej starimi priporočili, saj je prehod iz 31.12. na 1.1. za večino podjetij enak kateremu koli drugemu datumskemu premiku in bistvenih sprememb ne prinaša. A vseeno bomo tokrat malenkost spremenili pristop in poizkušali malo obširneje obrazložiti naš pogled za leto 2022.

Zadnji teden je vnesel precej nemira med vlagatelje. Korekcija, ki ji je botroval omikron se širi, a tak odziv vlagateljev smo že videli in sam po sebi ni problematičen. Bolj je problematična retorika držav in njenih uradnikov, ki zopet močno zapirajo javno življenje, kar bo negativno vplivalo na gospodarsko aktivnost, predvsem v Evropi.

V tem pogledu se ZDA obnašajo precej bolj racionalno in ne zganjajo nepotrebne panike. Manjšo paniko v ZDA je prineslo spoznanje, da sta oba parlamentarna domova, kongres in senat zgodovinsko gledano močno razklana in propad (vsaj začasen) Bidnovega glavnega projekta »Zgradi nazaj bolje« je temeljito spremenil ekonomske predpostavke ter znižal pričakovanja rasti BDP za 2022 za več kot 0,50 odstotne točke. Projekt bi financirali z dodatnim zadolževanjem, kar gre najbolj v nos republikancem (in nekaterim bolj sredinskim demokratom), ki so glasovali proti planu. Dodatno zadolževanje naj bi še dodatno vzpodbudilo inflacijo, ki postaja glavna grozeča nevarnost vsaj v prvi polovici 2022. Fed tako namerava pospešiti umik likvidnosti (t.i. tapper) in kar trikrat dvigniti obrestne mere v 2022. Ali bo načrt uspel bomo videli, a vlagatelji so to sprva pospremili s pozitivnim odzivom, kar je presenetilo večino borznih igralcev.

ECB na drugi strani ne spreminja zastavljene politike. Ukinila je sicer program odkupa obveznic in ga nadomestila s povečanim odkupom v starem programu, tako da bistvenih sprememb to na trg ne prinaša. Pretekli teden je bilo zanimivo tudi dogajanje na trgih v razvoju. V ospredju sta bili Turčija in Kitajska. Kitajska še naprej izvaja »prevzgojo« špekulantov in največjih podjetij, tako da sentiment ostaja negativno naravnan. Turčija, predvsem lira, in konec tedna tudi kapitalski trg, sta doživeli implozijo. Lira je letos izgubila skoraj 60 % vrednosti in je zaradi nihanja vse bolj podobna kriptovaluti kot normalnemu denarju. Kot že omenjeno je na koncu popustil tudi delniški trg in v dolarjih padel nazaj na nivo iz leta 2003/2004. A prihodnost ostaja temna. Iskre se krešejo tudi v Čilu. Po zmagi skrajnega levičarja na predsedniških volitvah se je peso močno izgubil. Na splošno trgi v razvoju vse bolj opravičujejo svoj sloves izredno nihajnih in visoko tveganih, saj vse več držav izvaja ekonomske politike, ki vsaj kratkoročno peljejo v slepe ulice in jih globalni vlagatelji ne sprejemajo. Ali bo to res na daljši rok prineslo npr. državljanom Čila boljši življenjski standard bomo šele videli, a vzporednice npr. z Venezuelo ali Turčijo niso obetavne.

Obvezniški trgi so se kljub korekciji na delniških trgih držali presenetljivo stabilno. Obveznice kažejo, da trg verjame da bo dvig obrestnih mer zgolj začasen, saj krivulja nakazuje dvig v 2022 in 2023 ter potem močan spust nazaj na obstoječe nivoje v 2024 in 2025. Obvezniški trg tako govori, da bodo centralne banke storile napako. A drugega orožja v boju z vse višjo inflacijo trenutno ne vidijo ali pa ne najdejo.

NASVET ZA VLAGATELJE

Tudi 2022 bo še naprej zelo nepredvidljivo leto in strategijo bo potrebno večkrat prilagoditi spremenjenim razmeram. Pandemija bo še naprej močno vplivala na trge in vse bolj očitno postaja, da ostaja z nami. Tudi v 2022 pandemije torej ne bo konec. A glavna pozornost v 2022 bo vseeno na centralnih bankah in njihovih posegih na denarni trg. Rast obresti v ZDA se zdi neizogibna, prav tako močno povišana inflacija, čeprav tu slika po maju ali juniju postane zelo meglena. Del analitikov ocenjuje, da bo inflacija presegla 10 %, drugi del pa, da bomo proti koncu 2022 zdrsnili celo v deflacijo zaradi zaustavljanja gospodarstva. Konsenz je kot vedno nekje v sredini, realna pričakovanja se gibljejo med 3 % in 5 % za celo leto 2022. Večji problem ima tu ECB, ki ne načrtuje likvidnostnega zaviranja, a obenem predvsem cene energentov divjajo v nebo. Upanje polagajo v dejstvo, da naj bi se to umirilo s prihodom pomladi, a problem je, da je umiritev lahko na precej višjih nivojih kot smo si zamišljali. Cene po 300 ali 400 evrov za megavatno uro niso vzdržne in pri tej ceni večina energijsko bolj intenzivnih dejavnosti ne more preživeti. Zato lahko že kmalu po novem letu pričakujemo uvrstitev plina in jedrske energije med zelene oz. trajnostne vire. Kam smo prišli od leta 2012, ko je bila po Fokušimi mantra, da je potrebno vse jedrske elektrarne zapreti. Nemci so se tokrat res uspeli ustreliti v koleno. In s tem še nas in vse preostale Evropejce.

Klub težavam naj bi dobički v 2022 rastli. Bolj zmerno kot v 2021, tako da 10 % ali 20 % skokov delniških indeksov ne smemo pričakovati. Bolj verjetna je rast trgov med do 5 %. A v primerjavi z negativnim donosom na banki, je to še zmeraj zelo lep donos. Vmes se bo našlo tudi kako pozitivno presenečenje, eden takih je Srednja in Jugovzhodna Evropa, kjer so vrednotenja ugodna in dividende zelo mamljive. Med glavnimi regijami še naprej vidimo razvite trge (ZDA, Evropa) kot boljša izbira od trgov v razvoju. Slednji imajo pred seboj ogromno zgoraj navedenih izzivov, ne bo pa pomagalo tudi višanje obrestnih mer Fed, ki bo ustvarjalo dodaten pritisk na valute teh držav in predvsem na strošek njihovega, v večini primerov, precejšnjega dolga. Med razvitimi trgi kljub visokim vrednotenjem in občasni močni korekciji tehnološke delnice ostajajo preferenčna izbira, saj ponujajo rast poslovanja ter zasledovanje novih trendov. Tehnološke delnice kljub svojih slabostim predstavljajo idejo, da smo zaradi pandemije 12 let razvoja stisnili v 12 mesecev. A po močni rasti v zadnjih letih, ostaja temeljno vodilo zmernost. Lahko vidimo tudi močno korekcijo znotraj panoge, saj zgodovinski kazalci nakazujejo upehanost. Naslednja taka panoga, kjer bomo verjetno videli rast je industrija. Vse zelene in trajnostne politike se začnejo in končajo pri industriji. Potrošnik bo sledil, če bo industrija vodila. Zato bo 2022 leto množične transformacije v ESG pravila. Tej politiki bodo vse bolj sledili tudi naši skladi in v 2022 lahko pričakujemo več sprememb na tem področju. Tudi finance ostajajo špekulativna panoga, saj bodo nižja vrednotenja, odkupi lastnih delnic ter rast dividend podpirali delnice, obenem pa višje obrestne mere delujejo kot obliž na težave zadnjih let. Odprto ostaja le vprašanje koliko tega je že vračunanega v trenutne nivoje, saj je panoga ena najboljših letos. Široka oziroma diskrecijska potrošnja je predvsem z luksuznimi dobrinami doživela bum v 2020 in 2021, ko so si potrošniki zaradi zaprtij kupovali nadomestke. Tako pričakujemo, da se bo tovrstna potrošnja v 2022 zmanjšala, kar lahko ob visokih vrednotenjih prinese korekcijo. Osnovne potrošne dobrine so zaradi naraščajoče inflacije začasno v težavah, saj marže upadajo, a vlagatelji že dolgo časa panogo zapostavljajo, tako da je tu morda priložnost za zaslužek, a predvsem v drugi polovici leta. Zdravstvo, predvsem skozi sklad Generali Vitalnost, ostaja eden osnovnih gradnikov portfelja za 2022, saj so vrednotenja privlačna, ameriška zdravstvena reforma benigna, izdatki za boj s korono pa še naprej naraščajo. Zelo nasprotujoči so si pogledi na oskrbo in energijo. Energija je ena boljših panog letos. Dividende so visoke in naraščajo, odkupi lastnih delnic tudi, visoke cene nafte podpirajo rast tečajev, a pandemija in s tem poraba energentov ostajata neznanki. Oskrba predstavlja vstopnico na trg rasti cen elektrike in plina, a države so vse bolj odločene s svojimi posegi omiliti položaj potrošnikov, zato ta negotovost odganja vlagatelje. Ostanejo še materiali, kjer je precej odvisno od Kitajske, ki ostaja velika neznanka kljub nizkim vrednotenjem. Kitajske delnice tako ostajajo za pogumnejše, vrednotenja so privlačna, a konca regulatornega preoblikovanja kitajskega gospodarstva ni na vidiku.

Če povzamemo vse zapisano ostaja razpršitev osnovno vodilo investiranja. Za povprečnega vlagatelja ostajajo globalno razpršeni skladi najboljša izbira, za začimbo pa se doda posamezne bolj tematsko usmerjene sklade. Ključno je, da ohranimo disciplino in nadaljujejo s programom varčevanja, saj nas zgodovinske izkušnje učijo, da tako poberemo vrhove in doline ter pridemo iz bitke z dobrim povprečjem. Ne pozabite. Prihodnost še ni napisana. Napisali jo bomo sami.

Ekipa upraviteljev iz Generali Investments vam želi vesele božične praznike in srečno v 2022.