Aktualno
Po carinah še dodatne geopolitične napetosti?
|V letošnjem letu so globalni delniški trgi predelali že ogromno novic. Kot pravi pregovor, so leta, ko se ne zgodi nič, in tedni, ko se zgodijo leta. To se je odrazilo v letošnjem letu v povečani nihajnosti.
Indeks stahu VIX se je tako prvič po letu 2020 in prihodu covida več dni zapored zadrževal v rangu okoli 50, kar je znamenje za prestrašenost vlagateljev. Od aprila so se razmere umirile in delniški trgi so ponovno nadoknadili izgube. Ameriški borzni indeks S&P 500 se giblje v rangu okoli 6000 točk, kar je nekaj odstotkov nižje od njegove najvišje vrednosti. Na podobnih nivojih so tudi evropski delniški indeksi. Prav tako letos zelo dobro kaže tudi trgom v razvoju. Evropski vlagatelji, ki vlagajo v dolarska območja, te rasti letos ne čutijo tako dobro kot kakšno prejšnje leto. Dolar je namreč proti evru izgubil okoli 10 odstotkov. Razlog za to najdemo predvsem pri azijskih vlagateljih, ki niso bili zavarovani pred padcem dolarja. Dolar je namreč proti večino svoje vrednosti izgubil, ko so bili budni azijski vlagatelji. To je pokazala analiza švicarske bančne institucije za poravnave BIS. V medijih smo lahko zasledili več člankov, da dolar izgublja svetovni primat, dejstva pa kažejo na to, da je padec bolj tehnične kot strukturne narave. Azijski vlagatelji, ki so v preteklosti vedno kupovali zavarovanja za padec dolarja, so bili v zadnjih dveh letih bistveno podzavarovani. Ko se je narativa glede dolarja v medijih nekoliko spremenila, so njihovi nakupi opcij za zavarovanje le-te potisnili višje. Tisti, ki so opcije izdajali, pa so svoje pozicije zavarovali s prodajo dolarjev in aprilski padec dolarja je posledica vsega skupaj. V zadnjem tednu se je stopnjevala tudi napetost med Izraelom in Iranom, konec tedna pa so se vanjo vključile tudi ZDA. Ponedeljkova reakcija na borzi kaže na to, da je posredovanje Amerike napetosti celo nekoliko znižalo. Cena nafte je namreč nižja kot v petek, oziroma nismo videli večjega skoka, kot se je pričakovalo v medijih. V Evropi minuse beležijo tudi delnice orožarskih podjetij. Cene na borzi tako nakazujejo, da je posredovanje Amerike na kratki rok napetosti znižalo, na daljši rok pa bomo seveda še videli. Zelo malo verjetno je, da bi Iran zaprl Hormuško ožino, saj skozi njo poteka tudi izvoz velikega dela iranske nafte, predvsem na Kitajsko, ki je njen glavni kupec. V primeru, da nafta ne bo poskočila za 20 ali več odstotkov večjega upočasnjevanje gospodarstev na svetovni ravni ne gre pričakovati. Se pa premikamo v poletne mesece, ko tudi na borzi upade določena stopnja aktivnosti. Prav tako so tudi borze pod sezonskim vplivom, predvsem avgust in september sta bila do zdaj v povprečju nekoliko manj donosna meseca. Več glede samega poslovanja in vpliva carin na poslovanje posameznih podjetij bodo povedali rezultati za drugo četrtletje, ki jih podjetja začnejo objavljati čez tri tedne.
