Rast življenjskega standarda najvišja na Kitajskem

Seveda Kitajsko trenutno pestijo mnoge težave. Imajo preveč razpoložljivih kapacitet v praktično vseh industrijah, gospodarska rast se upočasnjuje, imajo prezadolžena podjetja, cene nepremičnin in zemlje so prenapihnjene, zaradi rasti vseh življenjskih stroškov postajajo vse manj konkurenčni, državo pesti visoka stopnja korupcije, tako imenovane elite pa imajo preveč moči. Vse te težave izvirajo iz poslovnega modela, ki je prevladoval v zadnjem desetletju in je posledično pripeljal do visokih neravnovesij. Zadnje zasedanje kitajskih veljakov je prineslo obetavne obljube o reformah, ki so naravnane izredno pozitivno do povprečnega človeka. Tako izstopajo ukinitev politike enega otroka, zemljiška reforma, socialna reforma. Narediti želijo še bolj dostopno javno zdravstvo in zmanjšati vplive težkih industrij na okolje. Treba se je zavedati, da so velika mesta po količini smoga že na zgornji meji vzdržnosti. Prav tako bo kmalu postal problem čista voda. Kako drastične in predvsem hitre bodo reforme v praksi, bo treba počakati. Veliko poznavalcev kitajske politike namreč z veliko skepso komentira napovedi kitajskih oblasti.

Ne gleda na to, kaj se bo v državi dogajalo na gospodarskem in političnem področju, lahko pričakujemo nadaljevanje nekaterih uspešnih zgodb, ki smo jih bili deležni v zadnjih letih. Potrošništvo bo ostalo gonilna sila, Kitajci bodo kupovali nove avtomobile, kar se odraža tako v rezultatih tujih avtomobilskih znamk kot tudi domačih. Tu lahko omenimo Great Wall Motor, cene njihovih delnic so se v zadnjih petih letih na letni ravni okrepile za neverjetnih 115 odstotkov ali kar 4400 odstotkov kumulativno. Prav tako bodo porabljali vse več zdravil in zdravstvenih pripomočkov, kar bo pozitivno vplivalo na nekatere domače in tuje proizvajalce. Tudi v nekaterih drugih industrijah lahko pričakujemo nadaljevanje rasti, tu lahko omenimo mleko, jogurte, meso in drugi potrošni material, ki ga v zahodnem svetu dnevno kupujemo.

Vidimo, da Kitajska ostaja dežela priložnosti. Treba pa je biti pazljiv na transformacijo ekonomije, ki že poteka, in posledično na sektorje, ki bodo deležni pozitivnega vpliva in so najhitreje rastoči na vsem svetu.

David Zorman, KD Skladi

Sklad KD Vitalnost: staranje & višja kakovost življenja – trendi odporni na krizo!

Konec poceni kitajskih izdelkov

Odziv kitajskega delniškega trga na napovedane spremembe je bil takoj po koncu kongresa negativen, saj so v sredo tečaji znižali. Vlagatelji so se že spraševali, ali je to še eno razočaranje v vrsti razočaranj zadnjega leta in pol. A izkazalo se je, da je bila panika prezgodnja. Nadaljnja sporočila, ki prihajajo na trg iz zelo obsežnega dokumenta, sprejetega na kongresu, vlagateljev ne puščajo več ravnodušnih. Pripravljajo se tektonske spremembe v kitajskem gospodarstvu in vlagatelji računajo, kje so priložnosti največje. Tako smo v drugi polovici prejšnjega tedna in tudi včeraj videli močno rast kitajskega delniškega trga.

Vlagatelje najbolj navdušuje dejstvo, da bo oblast začela močneje spodbujati zasebno potrošnjo. Stopnja varčevanja je namreč na Kitajskem med najvišjimi na svetu, zato večja potrošnja prebivalstva pomeni močno rast prihodkov podjetij in s tem dobičkov. Počasna odprava politike enega otroka pomeni hitrejši prirast prebivalstva, saj se je Kitajska začela soočati z evropskih problemom – staranjem prebivalstva. Več otrok bo pomenilo rast potrošnje, saj dokazano mlajši trošijo več.

S politiko decentralizirane urbanizacije želijo usmeriti prebivalstvo ne več v velemesta, ki se soočajo z velikimi prometnimi in okoljskimi težavami, ampak v manjša urbana središča. To pomeni vlaganja v transportno infrastrukturo. Decentralizirali bodo tudi del odločanja in prenesli več odločitev na lokalno oblast ter jim na drugi strani omogočili zadolževanje  – izdajo obveznic in s tem financirali enakomernejši razvoj. Močan poudarek je bil dan tudi samooskrbi s prehrano, zato so dali kmetom bistveno več pravic kot do zdaj.

Rezultat sprememb bo rast notranje kitajske potrošnje in manjši izvoz. Z močnejšim notranjim povpraševanjem bodo cene kitajskim izdelkom rasle, to pa bo sprostilo pritisk na evropska in ameriška podjetja po selitvi v Azijo, nižanju stroškov, predvsem plač. Mogoče je to točka preobrata, ko bo kupna moč srednjega sloja v Evropi in ZDA po skoraj treh desetletjih spet začela rasti. Gotovo pa je eno: kitajski kapitalski trg se prebuja, delnice so relativno nizko vrednotene in prostora za rast je precej.

Aleš Lokar, KD Skladi

Kitajska na pragu zgodovinskih reform

Na krilih oživljanja proizvodnega sektorja in pospešene rasti izvoza kitajska ekonomija po daljšem času v zadnje četrtletje letošnjega leta vstopa z nekoliko večjo mero optimizma. To je kitajskim voditeljem omogočilo, da namesto v reševanje tekočih težav energijo usmerijo v prihodnost in prepotrebne reforme. Po podatkih, ki so do zdaj pricurljali v javnost, naj bi tako Kitajska jutri javnosti predstavila načrt reform, ki bo zajemal prestrukturiranje podjetij v večinski državni lasti, zmanjšanje vpliva države v gospodarstvu, spremembe v fiskalnem sistemu in ukrepe, s katerimi naj bi pospešili neposredne tuje investicije.
Morda najpomembnejše spremembe pa se pričakuje na področju registracije rezidentstva prebivalstva in  nepremičninske zakonodaje, ki zaradi svoje posebne ureditve danes predstavljata glavni oviri razvoja kitajske družbe. Po trenutni nepremičninski zakonodaji so vsa urbana zemljišča v lasti države, kmetijska zemljišča pa so v kolektivnem lastništvu, kmetje jih lahko obdelujejo, ne morejo pa jih oddajati ali kako drugače oplemeniti, kar močno omejuje razvoj podeželja. Infrastrukturna nerazvitost skupaj z omejeno možnostjo zaslužka (revščina) je glavni razlog, da se je v zadnjih letih z željo po svetlejši prihodnosti na stotine milijonov Kitajcev s podeželja selilo v mesta in tako povzročilo največji val urbanizacije v človeški zgodovini. Posledično je danes na Kitajskem veliko kmetijskih zemljišč neobdelanih, že tako slaba infrastruktura pa obsojena na propad.  Na račun sistema registracije urbanega prebivalstva (hukou) pa se zaradi urbanizacije srečujejo z velikimi težavami tudi v urbanih središčih. Registracija urbanega prebivalstva je bila ob nastopu oblasti komunistične partije uvedena z razlogom omejevanja in nadzora nad selitvijo ruralnega prebivalstva v mestna središča. Brez ustreznega potrdila o rezidentstvu posameznik v mestu še danes ne more kupiti nepremičnine, registrirati avtomobila, skleniti zdravstvenega zavarovanja ali se vpisati v izobraževalno ustanovo. Veliko priseljencev s podeželja nima urejenega tovrstnega rezidentstva, zaradi česar navadno živijo v izjemno slabih razmerah, delodajalci jih pogosto izkoriščajo in kot taki izjemno malo prispevajo k razvoju in blaginji družbe. Odprava tovrstnega sistema bi priseljencem s podeželja omogočila prenos »ruralnih« pravic v mesta, s čimer bi si zagotovili večjo socialno varnost, ki bi se sčasoma odražala v tako zaželeni rasti domače potrošnje, gonilni sili kitajske ekonomije v prihodnjih desetletjih.

Sašo šmigić, KD Skladi

ECB … čas je za akcijo?

Politika Evropske centralne banke (ECB) je namreč realizacija cilja inflacije malo pod dvema odstotkoma na srednji rok. Razlog za vpeljavo omenjene tarče je strah pred inflacijo. še bolj pa strah pred deflacijo, ki jo je bistveno težje izkoreniniti. Zato so si postavili eno odstotno točko rezerve v primeru nižje inflacije od želene. V tem trenutku se zdi, da smo v Evropi že dodobra zapolnili kvoto, in pritisk v glavah centralnih bankirjev že zelo narašča.

Seveda pa statični makroekonomski podatki pogosto ne prikazujejo prave slike. V tem duhu je treba predvsem analizirati inflacijska pričakovanja. Za dober kazalnik se je v preteklosti izkazal model, razvit iz indeksa petletnih inflacijskih pričakovanj. Ta so bila že v zadnjih nekaj mesecih nižja od cilja ECB, a je bila dinamika zelo stabilna. To je povsem opravičevalo izjavo guvernerja Maria Draghija, da »bodo ključne obrestne mere ECB daljše obdobje ostale na sedanji ali še nižji ravni«.  V tem trenutku pa model kaže povsem na znižanje obrestne mere.

šibko gospodarsko okrevanje v državah robne Evrope in stabilizacija višine brezposelnosti sta zagotovo spodbudna podatka, a kljub temu v povprečju 12-odstotna brezposelnost v Evropi bistveno odstopa od želene. Tako ne moremo pričakovati kakšnih velikih pritiskov na inflacijo s trga dela. Glavna vira inflacije sta v tem trenutku lahko samo še zviševanje davkov in rast cene surovin, med katerimi ima močno vlogo nafta.

Da pa je slika še bolj asimetrična, so evropske banke tik pred začetkom izvajanja obremenitvenih testov, ki bodo pogoj za vpeljavo bančne unije, in aktivacijo ECB kot glavnega nadzornika. Verjetne potrebe po dodatnem kapitalu zagotovo znižujejo motivacijo bank k povečevanju posojanja in s tem bo rast obsega posojil (M3) ostala na zelo nizkem nivoju.

Seveda pa evropska monetarna unija ni ena država. Razlike v dejanski »pravilni« denarni politiki je med državami povsem različna. Če bi v Nemčiji morala biti ključna obrestna mera okoli 3,75 odstotka, bi Grčija, Italija in Slovenija potrebovale dodatno monetarno popuščanje in negativno obrestno mero. ECB ima bojda razvita vsa orodja za nove ukrepe, a babice se bodo morale odločiti, da jih je treba uporabiti in s tem dodatno spodbuditi krhko evropsko gospodarstvo.

Primož Cencelj, CFA, KD Skladi

Kaj za varčevalce pomeni napoved negativne obrestne mere? Vsekakor ni tako spodbudna novica, zato je modro pomisliti na alternative in prihranke naložiti v kakšno drugo varno zavetje. Za vse tiste vlagatelje, ki iščejo alternativo bančnemu depozitu, hkrati pa želijo imeti prihranke v varnem pristanu in na dosegu roke, je primeren denarni sklad KD MM.

Koliko stane denar v Sloveniji?

Hitra kreditna rast bank v času debelih krav je v Slovenijo za kratek čas pripeljala »ameriške sanje«. A številne napačne poslovne odločitve so prelahko odobrene kredite počasi spreminjale v slabe naložbe. Te pa so trenutno predmet ugibanja, kakšna je zdaj potreba po dokapitalizaciji bank.

Z nastopom globalnega kreditnega krča se je tudi dostop slovenskih bank do poceni vira financiranja hitro začel zapirati. Tako so morale začeti postopoma odplačevati sposojen denar iz »dobrih« časov. V prvi fazi so denar za poplačilo dobile v obliki depozitov države, ki se je v svojem imenu precej poceni zadolževala na mednarodnem trgu. To je bilo seveda mogoče le do točke, ko je bila Slovenija primerljiva še z drugimi državami srednje Evrope. Druge vire pa so banke dobile v obliki izjemno visokih depozitnih obrestnih mer in poceni denarja Evropske centralne banke (ECB). Vzrok za tako visoke obresti za depozite tiči v lastnikih, ki bank niso dovolj hitro ustrezno dokapitalizirali. Status mirovanja je vodil v boj za vire.

Iz zgoraj opisanih razmer lahko ugotovimo, da smo se v Sloveniji kljub enotni evropski denarni politiki ponovno samo omejili. Seveda pa še zdaleč nismo bili sami. ECB temu problemu pravi »fragmentacija«, omejevanje bank na delovanje znotraj lastne države pa označuje s pomenljivim terminom »bančna balkanizacija«. To pa je vodilo k vprašanju enotnosti evra.

Večino dvomov je poleti leta 2012 odpravil guverner Evropske centralne banke Mario Draghi, ki je napovedal, da bo naredil vse, kar je treba, za ohranitev skupne denarne politike. Z drugimi besedami, zavzel se je za odpravo fragmentacije med državami. Želi namreč, da je ECB glavni v mestu.

Za učinkovito vodenje svojega poslanstva pa ECB potrebuje zdrav in kredibilen bančni sektor na eni strani ter varčne in kredibilne države na drugi strani. V tem duhu je nadaljnji razvoj Slovenije precej predvidljiv. Slovenija bo preprosto morala oživiti svoje speče banke, jih racionalizirati in dokapitalizirati ter na koncu verjetno odprodati. Na drugi strani pa bo treba državni proračun oklestiti tudi na odhodkovni strani. Seveda bo vsako zavlačevanje državo drago stalo, saj je palica že predvidena.

Kaj to pomeni za ceno denarja? Zdrave banke bodo v prihodnje znižale depozitne obrestne mere na raven euriborja (12-mesečni se giblje okoli 0,55 odstotka). Tudi državi se obeta pocenitev zadolževanja ob razrešitvi bančnega problema.  Za varčevalce v depozite pa to ni tako spodbudna novica, zato je modro pomisliti na alternative in prihranke naložiti v kakšno drugo varno zavetje.

Primož Cencelj, CFA, KD Skladi

Za vse tiste vlagatelje, ki iščejo alternativo bančnemu depozitu, hkrati pa želijo imeti prihranke v varnem pristanu in na dosegu roke, je primeren denarni sklad KD MM.

Vrnitev generikov

Tokrat bomo pogledali poslovanje svetovnih generičnih podjetij. Največje izmed njih je Teva, sledijo Sandoz, Actavis, Stada, Mylan, Krka in preostali. V priloženem grafikonu vidimo gibanje cen delnic za omenjena podjetja v zadnjih dveh letih. Posamezne uteži so enakovredne, saj želimo zajeti celotno sliko gibanja generikov. Vidimo, da so bili v letu 2011 pod hudim pritiskom, kljub temu da je preostala farmacevtska panoga beležila vedno višje ravni. Zgodba se je konec leta 2011 obrnila in generiki so ponovno začeli pridobivati vrednost. Rast je bila počasna, vendar brez večjih pretresov. V zadnjem obdobju na grafu vidimo opazen skok. Razloge za to najdemo v dveh prevzemih. Prvi se je zgodil na sosednjem Madžarskem, kjer je Egis dokončno pristal v rokah sedanjih večinskih francoskih lastnikov Servier. Drugi prevzem se je zgodil v švici, kjer sta dva sklada tveganega kapitala kupila Acino Holding. To je resda majhno švicarsko podjetje, vendar je bila prevzemna premija vseeno precej visoka. Potem imamo v igri še nemško Stado, ki zaradi prevzemnih špekulacij beleži vedno višje ravni in se približuje svojim rekordnim vrednostim iz leta od 2007 do 2008. Zanimiva postaja tudi Teva, kjer se dogajajo pretresi v upravi. V bazen generikov spada tudi novomeška Krka, za katero se v zadnjem obdobju bolj  zanimajo tuji investitorji. To se pozna tudi na ceni njihov delnic, ki se je v zadnjih dneh ponovno približala najvišjim vrednostim v zadnjih dveh letih.

Vrednotenje generikov in njihovo poslovanje sta šli zadnja leta vsako v svojo smer. Poslovanje se je izboljševalo, vrednotenje pa zniževalo. To je povzročilo zanimanje različnih prevzemnikov in preostalih igralcev, kar je privedlo do višjih cen na borzi. Obeti posameznih podjetij ostajajo optimistični tudi za leto 2014, kar lahko še okrepi njihove borzne vrednosti.

David Zorman, upravitelj, KD Skladi

Sklad KD Vitalnost vam v staranju nudi višjo kakovost življenja – trendi odporni na krizo!

Potrošnik zapravlja

Nabor podjetij, ki so že objavila rezultate poslovanja, je dovolj globalen, da omogoča realno sliko svetovnega gospodarstva. Ta slika kaže, da potrošnik ne samo, da ni zlomljen oziroma dotolčen, temveč je svetla točka poslovanja podjetij. Vrača se celo potrošnik v Evropi, ki s svojo stabilno oziroma naraščajočo kupno močjo žene Evropo iz ene najdaljših recesij po 2. svetovni vojni. Na drugi strani pa so podjetja oziroma države ter od države odvisna potrošnja, ki kažejo znake upehanosti. Podjetja zaradi negotovosti gospodarskega okolja ter gospodarske in davčne politike investirajo manj, saj čakajo jasnejše signale glede tega kam gre svetovna ekonomija. Proračunski porabniki so v večini držav sveta v podobni situaciji kot pri nas, saj ima veliko držav težave z zadolženostjo oziroma proračunskimi primanjkljaji, tako da so prisiljeni vedno bolj varčevati.

Zanimivo je branje poslovnih poročil podjetij IBM, Nestlé in Metro. Tako različni sektorji, kot so tehnologija, prehrana ter trgovina, imajo skupno točko v potrošniku. IBM je zelo razočaral z objavo slabših podatkov o poslovanju. To pojasni, da je IBM predvsem odvisen od investicij podjetij ter držav v novo tehnološko opremo, programsko opremo… Po drugi strani je Nestlé pozitivno presenetil, saj tudi v težkih časih čokoladica pomaga izboljšati razpoloženje. Pomembna je bila rast predvsem na trgih v razvoju, kjer ne glede na nihanja v svetovnem gospodarstvu kupna moč potrošnika in s tem potrošnja prebivalstva raste. Metro je kot trgovec pretežno orientiran na evropski oziroma nemški trg. Tretji kvartal je prinesel preobrat, saj se je potrošnik začel močneje vračati nazaj v trgovine. Zelo optimistične so tudi napovedi za predbožični čas, kar je pripomoglo k močni rasti cene delnice.

Zaključek bi lahko bil, da ostaja zgodba o rasti kupne moči potrošnika na trgih v razvoju nedotaknjena in s tem še naprej zanimiva. Nov moment je prebujen evropski potrošnik, rastoči 500-milijonski trg pa je pomemben za svetovno gospodarstvo. Zato bo pri investiranju pomemben zelo selektiven pristop, saj se pričakuje, da bodo podjetja, ki so odvisna od državnih investicij oziroma državne potrošnje, še naprej beležila skromnejše stopnje rasti od tistih, ki neposredno oskrbujejo potrošnike.

Aleš Lokar, KD Skladi


Pobliže si poglejte sklad KD Rastko, ki je na znanju temelječa Evropa in zgodba mnogih gospodarskih uspešnic.

 

Azijske naložbe v energetiko

Povpraševanje po energentih naj bi v regiji raslo z 2,1-letno stopnjo rasti, kar bistveno presega svetovno povprečje, saj naj bi svetovno povpraševanje po energentih raslo »zgolj« z 1,5-odstotno stopnjo rasti. Azijska razvojna banka ocenjuje, da naj bi se levji delež investicij, kar 73 odstotkov, namenil za proizvodnjo in oskrbo z električno energijo ter za oskrbo s toploto. Za proizvodnjo, predelavo in transport zemeljskega plina naj bi se porabilo 11 odstotkov vsega zneska, preostali znesek pa naj bi se namenil za izkoriščanje surove nafte in premoga.

Zaradi zagotavljanja financiranja tako astronomsko visokih investicijskih izdatkov je večina azijskih držav že začela reforme ali pa pripravljajo reforme na področju pridobivanja energentov in oskrbe z njimi. Te se že danes kažejo v postopnem dvigu tarif in ostalih dajatev na področju oskrbe z električno energijo, zemeljskim plinom in naftnimi derivati z namenom krepitve bilanc podjetij, ki bodo v prihodnje nosila večino investicijskega bremena.  

Sašo šmigić, KD Skladi

Dvojček in veliki brat

Fed je odločitev o zmanjševanju nakupu državnih papirjev prestavil v prihodnost. Na politični strani je konflikt med republikanci in demokrati za nekaj časa zaprl vse neključne državne službe. še več, spor povzroča tudi možnost tehničnega bankrota ZDA. še najbolj se to vidi v zvišanju stroška zadolževanja na enomesečni zakladni menici, katere donosnost se je zvišala za 20 bazičnih točk. Na drugi strani pa so si politiki znižali dolgoročno obrestno mero, saj je 10-letna zahtevana donosnost padla s treh na 2,6 odstotka. Vse to je pesem za ušesa investitorjev v obveznice in vlad držav z zunaj trgovinskim primanjkljajem, kot so Indija, Turčija in Brazilija.

ECB je spet zaostrila retoriko in nižja obrestna mera je vse bolj verjetna. Inflacija je še vedno nekoliko prenizka in naj bi takšna ostala še nekaj časa. Več napetosti povzročajo pričakovanja o rezultatih obremenitvenih testov. Ti bodo pokazali, kakšne so kapitalske potrebe pri bankah v Evropi. Če je zdaj vloga ECB zagotavljati likvidnost bankam, bo v bližnji prihodnosti imela tudi nadzorno funkcijo. Ne bodo pa zagotavljali kapitala bankam direktno, saj je to naloga lastnikov oziroma države kot zadnjega blažilca.

Ključno v naslednjih dneh bo za Slovenijo omemba »dvojčka« oziroma marca sprejete direktive o poostrenem nadzoru Evropske komisije (EK) za državne proračune. Rok za oddajo osnutka proračuna za leto 2014 je 15. oktober. Veliki brat ima čas do konca novembra, da poda svojo oceno. Datum sovpade z objavo bančnih obremenitvenih testov. Omenjeno pa lahko postavi slovenske obveznice v ospredje. Ob morebitni razprodaji bi poostren nadzor omogočal atraktivno naložbeno priložnost.

Primož Cencelj, upravitelj, KD Skladi

Slovensko gospodarstvo nima časa za igrice

Prvi večji znesek, 1,5 milijarde evrov zapade v plačilo v začetku aprila. V začetku prihodnjega leta bo Slovenija morala tudi zagotoviti sredstva za dokapitalizacijo bank. Se bo, glede na razmere na političnem parketu, Slovenija znova znašla v položaju, ko se bo prisiljena refinancirati po visokih cenah ali zaprositi za pomoč, kar se zdi vedno bolj verjetna in tudi smiselna možnost? 

Slovenske banke so v prvih šestih mesecih 2013 izkazale izgubo po obdavčitvi v višini 263,6 milijona evrov, čiste obresti pa so upadle za okoli 20 odstotkov glede na enako obdobje lani. Glede na podatke Banke Slovenije so bile obrestne mere za posojila podjetjem v juliju 2013 skoraj enkrat dražje, kot je bilo povprečje EMU. Visok strošek zadolževanja podjetij, ki je v določeni meri tudi posledica slabšega gospodarskega stanja, dodatno hromi poslovanje podjetij. V proračunu je na strani odhodkov 1,6 milijarde evrov predvidenih za dokapitalizacijo bančnega sistema. To je številka, ki se zlahka poveča, in se najverjetneje tudi bo, sploh če bo potrebnih več dodatnih ukrepov za stabilizacijo bančnega sistema prek tako imenovanih nesistemskih bank, za katere prenos slabih terjatev na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB) ni predviden.

Predlog sprememb proračuna za leto 2014 in predlog proračuna 2015 je vsekakor druga ključna tema na vladni agendi v teh dneh. Proračun ima svoje pomanjkljivosti in vsekakor je vprašanje realnost predvidenih proračunskih prihodkov. Kot je razvidno iz dostopnega gradiva, proračun temelji predvsem na dvigu prihodkov z zvišanjem davkov, medtem ko ni zaznati dovolj ukrepov za znižanje odhodkov. V novi jesenski napovedi gospodarskih gibanj Urad za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) napoveduje, da se bo BDP Slovenije v letošnjem letu skrčil za 2,4 odstotka, v 2014 pa še dodatno za 0,8 odstotka. Prvo okrevanje napovedujejo šele za leto 2015, ko naj bi se gospodarska aktivnost dvignila za 0,4 odstotka. Glede na poletno dejstvo, da je bil v prvih dveh četrtletjih slovenski BDP 3,2 odstotka nižji glede na isto obdobje lani, pa se pojavlja vprašanje, ali je napoved dejansko vzdržna.

Vlada ima vsekakor dovolj dela že s tem, da bo Bruselj prepričala, da z ukrepi ne zamujamo ter da so zadostni in vzdržni. Vsekakor pa so politična stabilnost v državi, varčevanje ter prodaje družb, kot sta Telekom in Mercator, pogoj, da sploh imamo možnost. Drugače bomo obveznosti, ki zapadejo, plačevali po visokih obrestnih merah oziroma bomo za pomoč prosili Bruselj, ki bo namesto nas uvedel potrebne ukrepe. Vsak zamujeni dan nas stane in za te zamude bomo krepko plačevali v prihodnosti. Glede na dogajanja v zadnjih letih pa morda prihod trojke ni tako slaba možnost.

Petra Lesjak, CFA, pomočnica direktorja naložbenega sektorja – vodja upravljanja dobro poučenih vlagateljev, KD Skladi