Kitajska 3.0

Kaj storiti, ko stroški dela še naprej rastejo za več kot 10 odstotkov na leto, ko vrtoglavo visoke cene zemljišč v mestnih središčih silijo podjetja v selitev na obrobja mest, ko sta na določenih geografskih območjih stroška vode in elektrike že tako visoka, da ljudje in podjetja racionalizirajo njuno uporabo, pri tem pa še strošek kapitala iz dneva v dan?

Vprašanje rasti domala vseh glavnih vhodnih stroškov pa ni edina preglavica, s katero se srečujejo kitajska podjetja. Večina se zaradi  pretekle neracionalne uporabe kapitala sooča s presežnimi zmogljivostmi, za ovratnik pa jim dihata vedno močnejša domača kot tudi tuja konkurenca.

Odgovor na to pereče vprašanje je v rasti produktivnosti in hitrejši implementaciji poslovnih tehnologij. Za nadaljevanje kitajske pravljice je nujno, da se oba dejavnika čim hitreje integrirata v vse kotičke ekonomije. Da se te problematike dobro zavedajo državniki, je bilo vidno že na zadnjem srečanju komunistične partije, kjer so bile napovedane določene spremembe, predvsem na področjih liberalizacije, privatizacije in vmešavanja države v ekonomijo. Svoje pa bodo morala prispevati tudi podjetja sama. Glede na povečano število državnih obiskov vodstev vodilnih kitajskih podjetij v zadnjem obdobju kaže, da bodo kitajska podjetja začela še hitreje  prevzemati »najboljše globalne prakse«. Pričakujemo lahko tudi povečano prevzemno aktivnost, še posebno v primerih novih tehnologij. Imperativ dviga produktivnosti je v večini podjetij prvič v zgodovini postavil tehnološko opremljenost dela na prvo mesto. Digitalizacija in avtomatizacija obstoječih poslovnih procesov sta že začeli nadomeščati človeško delavno silo v proizvodnji. Najlepše se to vidi v »sestavljavcu« Applovih iphonov, Foxconnu, ki se je v preteklosti zanašal na obilico poceni delovne sile, ki je noč in dan čakala pred njegovimi vrati. Na račun avtomatizacije proizvodnje podjetje lani prvič ni zaposlilo novih delavcev, načrtovana vpeljava robotov pa bo v prihodnje še dodatno zmanjšala njihovo povpraševanje po tovarniških delavcih. Spremembe pa se ne dogajajo zgolj v proizvodnji, tudi v prodaji je vedno pomembnejši neposreden dostop do kupcev prek svetovnega spleta. Ne pozabimo, Kitajska se že danes lahko pohvali z največjim internetnim trgom na svetu. Za primer naj navedem, da se je konec lanskega leta prek portala kitajskega internetnega trgovca Alibabe zgolj v enem dnevu izvedlo za 5,75 milijarde dolarjev transakcij. Omenjeni znesek predstavlja približno desetino slovenskega BDP, mi pa govorimo o trgu, katerega (spletni) potencial se šele začeli dobro izkoriščati.

Uspešna implementacija poslovnih tehnologij bo zagotovo v veliki meri pozitivno vplivala na dvig produktivnosti, kar se bo odrazilo na maržah in ne nazadnje tudi dobičkih kitajskih podjetij. Glavno vprašanje pa ni, ali jim bo uspelo, ampak predvsem, kdaj jim bo uspelo.

Sašo šmigić, KD Skladi