Če k trenutnemu poslovnemu okolju dodamo še ohlapne politike centralnih bank, je edini logični zaključek, da so cene delnic višje. Na drugi strani pa se lahko v določenih segmentih, na račun poplave poceni denarja, začnejo tudi različne špekulacije, ki cene pripeljejo na nerazumne ravni. Pod površjem globalnih indeksov pa se v zadnjih tednih dogaja marsikaj. Nekaj tega dogajanja je tudi posledica ponovne rasti števila ljudi s covidom-19.

Okužbe trenutno naraščajo predvsem v Aziji, države, kot so Malezija, Indonezija, Vietnam, ponovno uvajajo ukrepe, ki omejujejo gospodarsko aktivnost. Tudi v Evropi smo priča novemu valu okužb, na srečo pa cepivo preprečuje višjo smrtnost. S časom, ko bo cepljenih vedno več, bomo imeli tudi vedno več okužb med cepljenimi. Njihovi simptomi so sicer blažji, a vseeno jih statistika zajame. Tako se zdi, da v državah, kjer je cepiva dovolj, kakšnih bolj strogih ukrepov ne bo več. Trge hitrejše naraščanje okuženih še vedno prestraši, vendar v zelo omejeni obliki. Po drugi strani pa vlagatelji gledajo na višje število okuženih tudi s pozitivnega zornega kota, saj to pomeni, da bodo politike centralnih bank dlje časa ostale stimulativne. Predvsem pa je to še toliko bolj pomembno za obvezniške trge, kar smo videli v zadnjih dveh mesecih, ko so evropske obveznice pridobile okoli dva odstotka.

Omeniti velja tudi dogajanje na borzi v Hongkongu, ki je že dalj časa pod hudim pritiskom. Politika se je očitno odločila, da bo preprečila nastanek globalnih superpodjetij, kot jih recimo poznamo v ZDA. Kazni, regulacija, inšpekcije, javno obračunavanje z večjimi lastniki, novi zakoni, nova pravila … so pripeljali do tega, da so cene določenih kitajskih podjetij izgubile tudi 30 in več odstotkov. V prihodnosti bo tako zelo zanimivo spremljati, v katero smer se bodo obrnili njihovi delniški trgi in kako bo partija sobivala z vedno bolj uspešnimi podjetji ter njihovimi zelo bogatimi lastniki.

Kot kaže bo epidemija še nekaj časa krojila tako politike centralnih bank kot tudi življenje ljudi ter vsakodnevno poslovanje podjetij. A cepiva bo kmalu dovolj za vse, takrat pa se bo pojavilo vprašanje o smotrnosti ukrepov. Seveda ob predpostavki, da se virus ne spremeni toliko, da bi potrebovali novo cepivo. Rast okužb je tudi nekoliko umirila inflacijska pričakovanja, kar je nekoliko pomirilo kapitalske trge. Bosta pa poletje in zlasti jesen zanimiva tako z vidika epidemije kot z vidika kapitalskih trgov.

Pregled dogajanja:
Gospodarski položaj zadnje tedne ostaja zelo dober, a znaki, da smo dosegli vrh so vse bolj očitni. V ZDA se rast umirja in glavni ekonomski kazalci so se iz visokih nivojev pregretosti nekoliko znižali. Evropa za ZDA zaostaja za dva do tri mesece, zato bodo kazalci verjetno vrh dosegli v prihodnjih dveh mesecih. Precepljenost je blagodejno vplivala na odpiranje gospodarstev in s tem povezano rastjo storitvenega sektorja, predvsem gostinstva in turizma. A delta različica koronavirusa se širi in deli stare celine, predvsem južni del, se zopet nagibajo k zapiranju. Poletna sezona bo očitno krajša od pričakovanj. A v nasprotju z Azijo sezona vsaj bo. Azijsko pacifiške države krepijo omejitve zaradi širjenja delta različice virusa in celo prvič v zgodovini bodo olimpijske igre minile brez gledalcev. Omejitve se že vidijo na gospodarskih kazalcih, ki se v Aziji slabšajo. Negativizem še krepijo posredovanja kitajskih oblasti in partije proti tehnološkim podjetjem. V igri so ogromne količine podatkov o obnašanju uporabnikov, ki jih država želi zadržati v svoji ekskluzivni lasti in s tem odvzeti moč podjetjem. Kljub blažjim poizkusom podobne kontrole ameriških tehnoloških velikanov v preteklosti, je trenutni položaj v svetu zopet naklonjen tehnološkim podjetjem, saj je očitno edini negativni dogodek dogovor o globalnem davku, ki pa ga po preteklih izkušnjam podjetja pogosto prevalijo na potrošnika. Gospodarski odnosi med Evropo in njeno najpomembnejšo partnerico ZDA se še naprej izboljšujejo, saj je Evropa zamrznila idejo digitalnega davka v korist dogovora o globalnem davku. Inflacijska pričakovanja se zaradi vse več indicev o umiranju rasti cen umirjajo. Cene materialov so se ustalile, cene kovin so se nekoliko znižale in ostale na nižjih nivojih, cene npr. lesa, kot enega izmed najbolj podivjanih materialov v prvi polovici leta, so upadle že za 60 % z vrha in se vrnile na nivoje iz začetka leta. Še naprej je čutiti pritisk na rast cen hrane, najbolj nepredvidljiva pa ostajata nafta in plin, kjer rast in odpiranje ekonomij z rastjo porabe potiska cene navzgor, obenem pa nepripravljenost na nov odgovor OPEC+ ter potencialna vrnitev Irana na mednarodne trge (po dogovoru z ZDA) lahko precej povečata ponudbo in znižata cene. Z znižanjem inflacijskih pričakovanj ter s tem dinamiko dviga obrestnih mer so močno upadli tudi zahtevani donosi. Ameriška 10-letna obveznica je sedaj po 1,30 %, medtem ko nemška 10-letna na -0,30 %. Dolar ostaja relativno močan na nivoju med 1,18 in 1,19 dolarja za evro.

Delniški trgi so dosegli nove rekordne vrednosti. Ohranjanje ohlapne denarne politike in padec zahtevanih donosov državnih obveznic so pozitivno delovali na trg. Bližajo se tudi rezultati drugega četrtletja, ki bodo po pričakovanjih odlični in vlivajo dodatni optimizem na trge. Prva podjetja že objavljajo dvig napovedi, saj ugodno gospodarsko okolje in trošenje prebivalstva kreira rast poslovanja in dobičkov. Umirjanje inflacijskih pričakovanj je ustavilo t.i. inflacijsko trgovanje, se pravi rotacijo v delnice, ki bi močneje zrastle ob višji inflaciji. Delnice podjetij za proizvodnjo materialov in finančnih družb so se nekoliko znižale, a večjih premikov vseeno ni bilo. Skok smo videli pri tehnoloških podjetjih, še posebej ko je Pentagon razveljavil izbor za »storitve v oblaku«, s čimer naj bi po pričakovanjih novo, 10 milijard dolarjev vredno pogodbo podpisal Amazon. Na drugi strani so kitajska tehnološka podjetja še naprej pod močnim pritiskom centralne vlade in partije. Najnovejše zaostrovanje je dodatno presenetilo vlagatelje in hongkonški delniški indeks, v katerem imajo največjo težo velika tehnološka podjetja in je v zadnjem tednu zabeležil 3,5 % upad, kar je največ med razvitimi trgi. Verjetno se bodo pritiski nadaljevali, zato navkljub zelo ugodnim vrednotenjem in skoraj rekordnim zaostankom v rasti kitajskih delnic za globalnimi trgi te naložbe ostajajo nadpovprečno tvegane. Regionalno gledano so v preteklem tednu ameriške delnice zopet prehitele evropske, a optimizem v Evropi ostaja na visokih nivojih, zato ostaja interes globalnih vlagateljev za evropske delnice povečan. V ZDA tehnološke delnice ostajajo nadpovprečno drage in po najnovejšem skoku lahko močnejše premike povzročijo šele objave rezultatov poslovanja. Obvezniški trgi se bodo po močnem premiku v naslednjih dneh stabilizirali, premiki lahko pridejo šele po sestanku centralnih bankirjev v Jackson Hole konec avgusta.

NASVET ZA VLAGATELJE:
Glavno vlogo pri diktiranju smeri trgov so prevzela (vsaj začasno) pričakovanja o nivoju obrestnih mer. Inflacijska pričakovanja se umirjajo, geopolitika pa še vedno dodaja svoj delež k premikom trga. Tehnološke delnice in delnice e-trgovine ter dela od doma ostajajo segmenti z nadpovprečno rastjo poslovanja, ki temelji na dolgoročnih trendih, zato se njihova privlačnost po mesecih konsolidacije povečuje. A ob visokih vrednotenjih, geopolitičnih trenjih ter strahu pred inflacijo, vlagatelji ostajajo previdni. Negotovost dodatno vnaša tudi vmešavanje kitajskih oblasti v tehnološko panogo. Obveznice so drage, saj so donosi popravljeni za inflacijska pričakovanja mizerni, večinoma negativni, skupaj z negativnimi bančnimi donosi pa vlagatelje še naprej silijo predvsem v delniške naložbe in nepremičnine. Razpršitev portfelja ostaja prioriteta. Portfelj je priporočljivo razdeliti v različne razrede, med delnice, obveznice oziroma denar. Priložnosti izven tehnološkega sektorja ostajajo privlačne zaradi nižjih vrednotenj, še posebej v segmentih trga, kjer odpiranje ekonomij po pandemiji krepi ekonomsko dinamiko, kot je panoga nafte in plina, ali pa bodo stimulativni ukrepi držav spremenili poslovno okolje. Utež v obliki posameznih skladov naj predstavljajo panoge, ki so bolje prestale to krizo in kjer vrednotenja niso pretirana. Sem uvrščamo predvsem zdravstvo (tudi skozi demografske trende), dele industrije, zaradi infrastrukturnih stimulusov in prehoda na zeleno in oskrbo, prav tako zaradi prehoda na »zeleno« energijo. Dodamo pa lahko se selektivno panogo široke potrošnje, čeprav previdno pri delnicah proizvajalcev luksuznih dobrin. Med regijami po privlačnosti izstopa Evropa, pri ZDA je zaradi velike uteži IT podjetij potrebna večja previdnost, Kitajska je po zadnji korekciji prišla v območje, ki je zanimivo za nakupe, a zaradi vmešavanja politike v gospodarstvo previdnost ni odveč. Zaradi lepih dividendnih donosov in privlačnih vrednotenj za manjši del portfelja ostaja zanimiva tudi naša regija centralne in jugovzhodne Evrope. Kot zaščita pred inflacijo ostajata energija in materiali, v teh panogah vrednotenja sicer niso pretirana, a po precejšni rasti v preteklosti smo sedaj v fazi konsolidacije tečajev. Finance, predvsem banke, ostajajo špekulativna naložba, še posebej v primeru, če bo inflacija presegla pričakovanja. Vlagatelji z dolgimi varčevalnimi cilji naj vztrajajo in nadaljujejo s periodičnimi vplačili, tisti, ki bi investirali večji znesek, pa naj le tega razporedijo na daljše časovno obdobje. Digitalizacija, avtomatizacija, e-trgovina, delo od doma, čistejša energija, poslovanje v skladu z družbenimi normami in spoštovanje t.i ESG priporočil so dolgoročni trendi in osredotočenost na dolgoročne trende se skozi zgodovino kaže kot pomembna komponenta doseganja nadpovprečnih donosov.

Spomnimo se “cenovne vojne” med Savdsko Arabijo in ZDA, ki je povzročila prvi večji popravek cene surove nafte. Olje na ogenj je prilil prvi val pandemije, ki je skoraj čez noč zaustavil socialno življenje in na glavo postavil pričakovanja analitikov glede prihodnjega agregatnega povpraševanja po “črnem zlatu”, oboje pa se je končalo tako, da smo prvič v zgodovini videli negativno vrednost terminskih pogodb na surovo nafto. Dobro leto pozneje se ponovno srečujemo z ugibanji, kdaj bo cena surove nafte ponovno presegla mejo 100 dolarjev na sod, škarje in platno pa sta očitno ponovno v rokah OPEC-a (in Rusije), zaradi česar so oči svetovne investicijske srenje usmerjene v četrtkovo srečanje predstavnikov držav članic največjega naftnega kartela, kjer se bo odločalo o nadaljevanju omejevanja proizvodnje v bodočih mesecih in morebitnem podaljšanju dogovora o sodelovanju na področju uravnavanja ponudbe med največjimi svetovnimi proizvajalci, sklenjenega zaradi nastopa pandemije covid-19, ki poteče aprila prihodnje leto.

OPEC in Rusija sta se maja lani, zaradi drastičnega upada povpraševanja z namenom stabilizacije tržne cene, dogovorili o drastičnem znižanju proizvodnje. V skladu s tem dogovorom, so se podpisniki strinjali, da bodo do aprila 2022 za 10 milijonov sodov znižali dnevno proizvodnjo surove nafte in na ta način ponovno vzpostavili tržno ravnovesje, kar jim je sodeč po gibanju cene surove nafte več kot očitno uspelo. V zadnjem obdobju makroekonomski podatki kažejo na okrevanje globalne gospodarske aktivnosti, kar se bo nenazadnje odrazilo (in se že odraža) na rasti agregatnega povpraševanja po surovi nafti. Ključno vprašanje med vlagatelji zdaj postaja, kdaj in v kolikšni meri bo OPEC (skupaj z Rusijo) s povečevanjem proizvodnje, kar je v tem še vedno negotovem okolju (delta različica covid-19 in potencialni novi vali pandemije) predstavlja največjo nevarnost krhkemu ravnotežju med ponudbo in povpraševanjem po surovi nafti na blagovnih borzah. Presenečenje ali prevelik premik na eno ali drugo stran bi lahko imel, v prihodnjih tednih, velik vpliv na gibanje cen terminskih pogodb na surovo nafto.

V uvodni misli pa se skriva nekaj odličnih iztočnic za ekonomsko in finančno razmišljanje. Začel bi z inflacijo, ob kateri marsikdo pomisli na dogodke izpred 30 let. V času, ko praznujemo 30 let suverene in neodvisne države Slovenije, je verjetno obujanje starih spominov povsem utemeljeno. Še posebno če je nekaj zvite vrvi na tleh podobne tisti kači s konca 80.let prejšnjega stoletja. Vsak dobri gospodar se zaveda, da je zapitek enkrat treba plačati. Kriza zaradi koronavirusa je prinesla velik odziv centralnih bank ter držav, saj so želeli preprečiti nepotrebno sesutje finančnega in bančnega sistema (ta bi družbene stroške zdravstvene krize dvignil v stratosfero, ekonomski standard ljudi pa bi se zelo znižal).

A vseeno marsikomu ni prijetno slišati o 1850 milijardah evrov svežih odkupov obveznic Evropske centralne banke in dodatne 750-milijardne finančne stimulacije EU v prihodnjih sedmih letih, na 1070 milijard evrov podlage. Sprašujemo pa se, od kod bo prišel denar in kam bo šel. Še več, koliko novih dobrin bo ustvarjenih, koliko se bodo podražile sedanje ter kaj se bo dogajalo s kratkoročnim in dolgoročnim povpraševanjem.

Najlažje je dobiti kratkoročni odgovor. Pričakovati je namreč inflacijski šok, saj smo Evropejci v zadnjem letu privarčevali okoli tisoč milijard evrov, ponudniki dobrin in storitev imajo zaradi zaprtja ekonomije kar nekaj težav in jih v kratkem času niso sposobni rešiti (naj gre za restavracije ali železarne). Vse vodi v »začasno« zvišanje cen.

Vprašanje pa je, ali se lahko zgodi, da bi ta »začasni dvig« postal trajen? Na tem mestu bi morale vse institucije vgraditi svoje začasne ukrepe v trajne in plače bi morale slediti (prehitevati) trendu zvišanja cen. Menim pa, da je ob staranju prebivalstva v Evropi in digitalizaciji ter robotizaciji, to zelo težko.

Zdi pa se, da se na tem terenu odpira kar nekaj front (recimo odprava dodatka v zdravstvu) med državami oziroma podjetji, ki si želi konkurenčno ekonomijo, podjetja in zaposlene. Zdi se celo, da bi po vroči zabavi in ob celovitem odpiranju ekonomije lahko doživeli tudi hladno zimo, ko bo prihrankov iz časa covid-19 zmanjkalo in bo potrebna prilagoditev cen navzdol.

Še težje pa je odgovorit smotrnosti porabe države. Jasno je, da je izposojanje denarja časovna arbitraža gospodarske rasti iz prihodnosti. V tem duhu bi si želeli, da bi bili evri porabljeni tako, da bomo v prihodnosti lahko ustvarili več in ne samo kupovali socialni mir. Ko gre za EU, bi na podlagi doseženega zelenega dogovora ugotovili, da bodo sredstva porabljena za doseganje ciljev trajnostnega razvoja EU v upanju, da bodo obudila krhko gospodarsko rast v Evropi in ji dala zeleno podobo.

In kako je v Sloveniji? Evropska centralna banka še naprej denarno spodbuja ekonomijo in kljub zvišanju inflacije ohranja nizke stroške državnega zadolževanja. Kljub nekoliko zmedeni izjavi ameriške centralne banka Fed je pričakovati, da se obrestne mere ne bodo spremenile še kar nekaj časa. Po drugi strani pa je slovenska državna zakladnica napovedala izdajo serije obveznic, ki je povezana s trajnostnim gospodarjenjem. Tako imenovana Zelena obveznica je pritegnila velik interes vlagateljev, kar bo državi omogočilo prodati 10-letno obveznico po povsem tržnih pogojih.

Če nam ne bo nova različica virusa povzročala preveč težav, je v drugem delu leta mogoče pričakovati začetek normalizacije in s tem delovanje več tržnih sil. Tako bomo imeli spet priložnost aktivneje uravnavati svoj portfelj. Do takrat pa je najbolje svoje premoženje razpršiti v različne naložbene razrede in tičati samo v depozitih.

Pregled dogajanja:
Priprave na poletje so povsod v polnem teku. Omejitve javnega življenja se v Evropi in ZDA povsod pospešeno umikajo, pandemija se (vsaj začasno) končuje. Kampanja cepljenja je bila uspešna in virus izgleda obvladan. Povsod ni tako lepo, saj se nekateri deli Azije in Latinske Amerike spopadajo z rekordnim številom okužb, a to globalne slike ne kvari bistveno. Zdi se, da je položaj dober, gospodarstvo teče na polnih obratih in storitveni sektor, predvsem turizem in gostinstvo, oživljata. Gospodarski podatki so posledično zelo dobri. PMI kazalci aktivnosti so večinoma v rdečem območju, kjer kažejo pregrevanje. ZDA, z mesecem ali dvema zamika, sledi še Evropa, zato lahko tudi v Evropi, gospodarsko gledano, pričakujemo odlično poletje. Odnosi med ZDA in Evropo se izboljšujejo zato so napetosti in mala carinska vojna iz obdobja Trumpove administracije preteklost. Po sedemnajstih letih bosta očitno obe trgovinski velesili zgladili tudi spor o nedovoljeni pomoči letalski industriji, ki je bil eden glavnih kamnov spotike v medsebojnih odnosih. Tudi politično je bil na srečanju G7 očitno dosežen sporazum, kdo je nov vir grožnje. NATO je prvič v zgodovini Kitajsko identificiral kot grožnjo. Evropa ponuja alternativo kitajski infrastrukturni svilni cesti in Italija resno razmišlja, da bi izstopila iz Kitajske pobude. Vse skupaj kaže na resne geopolitične premike, ki se dogajajo in ki lahko povečajo predvsem napetosti med ZDA in Evropo na eni ter Kitajsko na drugi strani. Zaenkrat se vse skupaj odvija na bolj retorični ravni, a morebitno povečanje napetosti bi lahko imelo zelo velik vpliv ne samo na kapitalske trge ampak tudi na gospodarsko aktivnost in svetovno trgovino.

Logistični izzivi, ki se pojavljajo zadnje mesece, se bodo tako verjetno nadaljevali, čeprav jeseni z umiritvijo gospodarske aktivnosti po pokoronskem odprtju pričakujemo omilitev pritiskov na nabavne verige. Trgi v razvoju so zaradi slabšega razvoja pandemije še naprej pod pritiskom, čeprav gospodarski podatki kažejo podobno kot na razvitih trgih, da se je obdobje okrevanja začelo. Večjo oviro pri hitrejšem okrevanju vse bolj predstavljajo lokalne politične zgodbe, ki skrbijo globalne vlagatelje in ustvarjajo napetosti znotraj posameznih držav. Inflacija ostaja na naslovnicah, saj so številke, še posebej v ZDA dosegle nivoje zadnjič videne v 1980-ih letih. Centralne banke in države še naprej ocenjujejo, da je ta pojav prehodne narave, a dejstvo je, da gre zgolj za ugibanje. Jesen bo še zelo zanimiva.

Delniški trgi se še naprej zadržujejo blizu rekordnih nivojev. Ohlapna monetarna in denarna politika, ki se bo nadaljevala čez poletje, še naprej zagotavlja izdatno likvidnost trgom. Trgi so še naprej pod vplivom reflacijskega trgovanja, čeprav so se delnice bank in ostalih finančnih družb po objavi 5 % ameriške inflacije pocenile, pridobile pa so tehnološke delnice in zanimivo, ameriške obveznice. To nakazuje, da so bila očitno pričakovanja o inflaciji še višja, na drugi strani pa so vlagatelji pobrali del dobičkov z mize in jih reinvestirali v naložbe, ki so zadnje tedne zaostale za celotnim trgom. Evropske delnice še naprej presenečajo, je pa Evropa s hitrim zmanjševanjem zaostanka za ZDA s cepljenjem ter posledično poletnim odpiranjem gospodarsko v dobrem položaju in vlagatelji to nagrajujejo s selitvijo dela naložb v evropske delnice. Pričakovanja o odboju kitajskih tehnoloških delnic se zaenkrat še niso uresničila, saj geopolitične napetosti skupaj s še vedno prisotnim strahom pred dodatnim vmešavanjem kitajske države v poslovanje vlagatelje ohranjajo pasivne. A vrednotenja ostajajo privlačna in potencial nad povprečne rasti ostaja.

Z odobritvijo Alzeheimerjevega zdravila podjetja Biogen se je znova okrepilo zanimanje za farmacevtske delnice, čeprav poskok pri večini ni bil močan in vrednotenja ostajajo ugodna. Krepijo se predvsem cenovni pritiski v panogi osnovnih potrošnih dobrin in prehrane, ki sicer velja za zelo varno panogo, a rast cen surovin prehiteva rast cen artiklov v trgovinah in opozorila pred krčenjem marž se krepijo. Materiali, še posebej vse kar je povezano z infrastrukturo in gradbeništvom ostaja vroča zgodba, podobno je z industrijo in avtomobilisti. Dolar ostaja na nivojih izpred tedna in pogledi se vse bolj obračajo proti Fed-u. Ali lahko po rednem avgustovskem sestanku v Jackson Holu prinesejo večje spremembe na trge?

NASVET ZA VLAGATELJE:

Pandemija se pri diktiranju smeri in tempa na trgih vse bolj umika inflacijskim pričakovanjem in s tem pričakovanjem o nivoju obrestnih mer, krepi pa se tudi vpliv geopolitike. Tehnološke delnice in delnice e-trgovine ter dela od doma ostajajo segmenti z nadpovprečno rastjo poslovanja, a ob visokih vrednotenjih, geopolitičnih trenjih ter strahu pred inflacijo, vlagatelji ostajajo previdni. Obveznice so drage, saj so donosi popravljeni za inflacijska pričakovanja mizerni, večinoma negativni, skupaj z negativnimi bančnimi donosi pa vlagatelje še naprej silijo predvsem v delniške naložbe in nepremičnine. Razpršitev portfelja ostaja prioriteta. Portfelj je priporočljivo razdeliti v različne razrede, med delnice, obveznice oziroma denar. Priložnosti izven tehnološkega sektorja ostajajo privlačne zaradi nižjih vrednotenj, še posebej v segmentih trga, kjer odpiranje ekonomij po pandemiji krepi ekonomsko dinamiko, ali pa bodo stimulativni ukrepi držav spremenili poslovno okolje. Utež v obliki posameznih skladov naj predstavljajo panoge, ki so bolje prestale to krizo in kjer vrednotenja niso pretirana. Sem uvrščamo predvsem zdravstvo (tudi skozi demografske trende), industrijo, zaradi infrastrukturnih stimulusov in prehoda na zeleno in oskrbo, prav tako zaradi prehoda na »zeleno« energijo, dodamo pa lahko se selektivno panogo široke potrošnje. Med regijami po privlačnosti izstopa Evropa, pri ZDA je zaradi velike uteži IT podjetij potrebna večja previdnost, Kitajska je po zadnji korekciji prišla v območje, ki je zanimivo za nakupe, a zaradi rastočih geopolitičnih napetosti previdnost ni odveč. Zaradi lepih dividendnih donosov in privlačnih vrednotenj za manjši del portfelja ostaja zanimiva tudi naša regija centralne in jugovzhodne Evrope. Kot zaščita pred inflacijo ostajata energija in materiali, v teh panogah vrednotenja sicer niso pretirana, a po precejšni rasti v preteklosti smo sedaj v fazi konsolidacije tečajev. Finance, predvsem banke, ostajajo špekulativna naložba, še posebej v primeru, če bo inflacija presegla pričakovanja. Vlagatelji z dolgimi varčevalnimi cilji naj vztrajajo in nadaljujejo s periodičnimi vplačili, tisti, ki bi investirali večji znesek, pa naj le tega razporedijo na daljše časovno obdobje. Digitalizacija, avtomatizacija, e-trgovina, delo od doma, čistejša energija, poslovanje v skladu z družbenimi normami in spoštovanje t.i ESG priporočil so dolgoročni trendi in osredotočenost na dolgoročne trende se skozi zgodovino kaže kot pomembna komponenta doseganja nadpovprečnih donosov.