Pregled dogajanja:

Septembra je konec in prišel je oktober. Oba meseca pa sta pri vlagateljih nepriljubljena, saj po končanem poletnem zatišju prinašata volatilnost in popravek. Letos ni nič drugače, je pa skrb vlagateljev zaradi kopice neravnovesij v svetovni ekonomiji tokrat večja.

Glavni igralec na trgih ostajajo centralne banke s svojo zelo ohlapno denarno politiko. Skrbijo, da je likvidnost dobra in da se poplava denarja nadaljuje ter posledično ohranja nizke obrestne mere. Čeprav smo po zadnjem sestanku videli manjši skok obrestnih met predvsem pri obveznicah daljše ročnosti, pa obresti skozi prizmo zadnjih 20 let ostajajo ekstremno nizke. Vidimo, da inflacija tudi iz ust centralnih bankirjev postaja vse bolj »lepljiva«, kar pomeni, da bo očitno ostala povišana tudi v letu 2022. Beseda prehodno tako dobiva novo časovno dimenzijo, saj očitno prehodno postaja celotno leto 2022. Ocene, da bi se lahko inflacija v naslednjem letu gibala med 3,5 % in 5 % na letnem nivoju za razvite ekonomije, se v luči zadnjih izzivov zdi nizka.

Namreč cene energentov v Evropi in na Kitajskem rastejo še naprej. To s seboj prinaša rast cen industrijskih izdelkov, kar se na koncu prelije v višje cene za končne potrošnike. Cene energentov v Evropi so po rasti v zadnjem tednu dosegle nove rekorde in Bloombergov surovinski indeks, ki meri 23 najpogosteje uporabljenih energentov in surovin, je v ponedeljek dosegel najvišji nivo v zgodovini in presegel ekscesne vrednosti iz 2008 in 2011. Rast plina se seli še čez Atlantik, v ZDA. Svetovno gospodarstvo je globalizirano do te mere, da samotnih otokov ni več. Sprememba v Evropi ali Aziji ima posledice tudi v ZDA in obratno. Letošnja zima bo velik izziv tako za potrošnike kot tudi za industrijo. Države se problema lotevajo na različne načine, a vsi bi nekako nadzirali cene. A problem je, ker dobrin, v tem primeru plina in elektrike, ni dovolj. Cene lahko zamrznemo, a če plina in elektrike ni, ju pač ni. Potiskanje vedno večje količine denarja v omejeno količino dobrin do drugačnega rezultata kot je inflacija cen dobrin ne more pripeljati. Že v Jugoslaviji smo ugotovili, da to ne deluje, a zgodovinski spomin zahodnih držav te lekcije držav izza železne zavese ni vzel.

Pri energiji gre še za strateške napake pri prehodu na zeleno. Prestop bi moral biti postopen, a ker se hiti z izpolnjevanjem podnebnih ciljev in posledično zapiranjem vsega, kar temelji na fosilnih gorivih, bomo ceno plačali vsi skupaj v prihajajočem obdobju. Zaradi višjih cen energentov podjetja se znižujejo pričakovanja, kar slabša zaupanje gospodarstvenikov in napovedi prihodnje gospodarske rasti.

Dodatne težave še naprej povzroča trganje logističnih verig. V Združenem kraljestvu še naprej vlada veliko pomanjkanje voznikov tovornjakov. Vojska je začasno zapolnila vrzel in omilila krizo, a blago še naprej stoji na ladjah, v pristaniščih in skladiščih, kar vse bolj ogroža božično-novoletno sezono, ki je za trgovce z naskokom najbolj pomembna. To ni problem samo Velike Britanije. To je globalni problem. To je problem centralnih bank, ki so ustvarile toliko denarja iz nič. Zakaj bi nekdo vozil tovornjak, če lahko rudari Bitcoine, igra spletne igrice ali je vplivnež (ang. influencer) in pri tem zasluži več. Pri prehodu v digitalno družbo smo očitno pozabili, da v življenju še vedno večinoma potrebujemo otipljive stvari, ki jih nekdo izdela in potem dostavi.

Trgi so se odzvali na izzive omenjene v prejšnjem odstavku s padcem. Dolgo pričakovana korekcija je tu. Enostavno se je nabralo preveč tveganj, da bi trg lahko nadaljeval z rastjo. Evergrande in kitajski nepremičninski sektor še naprej vnašata nemir na svetovne trge, saj ni jasno, kako bo propad Evergranda vplival na ostale igralce na trgu ter tudi globalno. Določeni lokalni igralci prav tako ne zmorejo odplačevati obveznosti in pomanjkljiva komunikacija kitajskih oblasti problem lahko potencira.

Izzivi v logističnih verigah in visoka vrednotenja so začela pritiskati tudi na največja tehnološka podjetja, ki tokrat očitno ne bodo zadržala trga na rekordnih vrednostnih. Facebookov izpad sistema v ponedeljek je pokazal krhkost IT sistemov in odvisnost ekonomije od digitalnih orodij. Padec FB je bil s 5 % sicer velik, a nič dramatičnega v luči rasti v zadnjih 12 mesecih. A IT panoga je v zadnjem tednu daleč najslabša panoga z več kot 5 % upadom. Sledijo ji še panoge široke potrošnje in komunikacij s 3,5 % upadom, v obeh panogah pa so močni igralci s področja e-trgovine, digitalizacije in IT na splošno. Edina panoga v zelenih številkah s 3 % rastjo je energija, kar je posledica rasti cen energentov. Rahlo negativen donos so sicer pridelale panoge financ, oskrbe in nepremičnine, vsem pa je skupno, da veljajo za panoge nadpovprečno odporne na inflacijo. Inflacija tako postaja eden glavnih dejavnikov na trgu in očitno se bo selitev kapitala iz tehnološkega sektorja v energijo, finance in oskrbe nadaljevala, saj so vse tri panoge še naprej podpovprečno zastopane v portfeljih vlagateljev. Trend, ki je bil začet poleti se bo tako po našem mnenju nadaljeval, saj visoke cene energentov sploh še niso vračunane v cene delnic podjetij iz panog energije in oskrbe. Obenem so vrednotenja v obeh panogah zmerna in dividende privlačne.

Kljub naraščajoči nihajnosti obvezniškega trga pa so obrestne mere gledano dolgoročneje še zmeraj nizke in tudi zadnji teden ni prinesel velikih sprememb. Donosnost 10-letne ameriške obveznice je 1,5 %, podobne nemške pa okoli -0,21 %. V prihajajočih tednih lahko pričakujemo počasno rast donosnosti, predvsem zaradi višje inflacije. Realni donosi bodo še naprej močno negativni. Dolar je nekoliko pridobil in se premaknil na nivo 1,16 dolarja za evro. Močan dolar nekoliko preseneča, a zdi se da je dosegel nivo, kjer bo na podlagi trgovanja preteklih dveh let le stežka še kaj pridobil, razen če se na trgu razvije močna korekcija in se bodo vlagatelji umikali v varnejše ameriške zakladne menice.

NASVET ZA VLAGATELJE:

Gibanje na trgih narekujejo pričakovanja o nivoju obrestnih mer ter likvidnosti, ki jo zagotavljajo centralne banke. Inflacijska pričakovanja rastejo in višja inflacija bo očitno trajala dlje od pričakovanj javnosti. Tehnološke delnice in delnice e-trgovine ter dela od doma so segmenti z nadpovprečno rastjo poslovanja, ki temeljo na dolgoročnih trendih, zato ostajajo privlačni, a nižje napovedi ob zadnjih rezultatih skupaj z visokimi vrednotenji so umirila pričakovanja rasti. Inflacija ostaja njihov glavni sovražnik.

Ob visokih vrednotenjih, geopolitičnih trenjih in negotovi bodoči politiki centralnih bank, vlagatelji postajajo bolj previdni in trgi drsijo v korekcijo. Negotovost v tehnološki sektor in azijske trge vnaša vmešavanje kitajskih oblasti v ekonomijo in sam ustroj ter pravila trga.

Obveznice so drage, saj so donosi, popravljeni za inflacijska pričakovanja, mizerni, večinoma negativni, skupaj z negativni bančni donosi pa vlagatelje še naprej silijo predvsem v delniške naložbe in nepremičnine.

Razpršitev portfelja ostaja prioriteta in portfelj je priporočljivo razdeliti v različne razrede, med delnice, obveznice oziroma denar. Naložbe izven tehnološkega sektorja ostajajo privlačne zaradi nižjih vrednotenj ter drugačne dinamike razvoja panoge. V ospredje zadnje tedne stopajo panoge energije, oskrbe in financ, kot zaščita v primeru inflacije ter seveda zaradi močne rasti cen energentov, ki se odražajo tudi v njihovih bilancah. Nižja vrednotenja v panogi zdravstva so zadnji teden zaradi vnovičnega poizkusa reforme ameriškega zdravstvenega sistema postala manj privlačna. Med regijami po privlačnosti izstopa Evropa, pri ZDA je zaradi velike uteži IT podjetij potrebna večja previdnost, Kitajska in z njo trgi v razvoju pa je zaradi zadnjih dogodkov ostajajo tvegani in s tem manj privlačni za bolj kratkoročno naravnane vlagatelje, saj je zaradi vmešavanja politike v gospodarstvo težko predvideti poslovanje podjetij. Za potrpežljive dolgoročno naravnane vlagatelje se zaradi ugodnih vrednotenj kažejo določene naložbene priložnosti. Za manjši del portfelja lepi dividendni donosi in privlačna vrednotenja ohranjajo privlačnost naše regije centralne in jugovzhodne Evrope.

Vlagatelji z dolgimi varčevalnimi cilji naj vztrajajo in nadaljujejo s periodičnimi vplačili, tisti, ki bi investirali večji znesek, pa naj le tega razporedijo na daljše časovno obdobje. Digitalizacija, avtomatizacija, e-trgovina, delo od doma, čistejša energija, poslovanje v skladu z družbenimi in okoljskimi normami in spoštovanje t.i ESG priporočil so dolgoročni trendi in osredotočenost na dolgoročne trende se skozi zgodovino kaže kot pomembna komponenta doseganja nadpovprečnih donosov.

 

 

Pregled dogajanja:

Kako hitro se optimizem obrne v pesimizem? Čeprav smo zadnjih nekaj tednov opozarjali, da trgi izgledajo utrujeni, pa so zadnji teden obrambni nasipi popustili in imamo korekcijo. Vzroki zanjo so sicer večplastni, trgom pa služijo predvsem kot izgovor, da realizirajo visoke dobičke letošnjega leta ter zmanjšajo izpostavljenost tveganim naložbam v obdobju povečane negotovosti. Povod za korekcijo je grožnja stečaja enega največjih kitajskih nepremičninskih podjetij Evergrande, ki ima 300 milijard dolga in številne projekte, ki jih je financiral z dolgom. Sprva na Kitajskem, kasneje pa tudi drugod po svetu se je razširil strah, kako močno lahko stečaj vpliva na ostale udeležence, saj je denar dolžan vlagateljem, kupcem stanovanj, proizvajalcem in podjetjem, ki so zanj gradila nepremičnine. Dodatno je strah okrepil pristop kitajskih oblasti, za katere se zdi, da tudi skozi ta pričakovani stečaj izvajajo politiko »discipliniranja« podjetij ter uvajanja dolgoročnih sprememb v ekonomijo. Zato je pod pritiskom celoten nepremičninski sektor, ne samo na Kitajskem, ampak tudi v Hong Kongu. V ZDA se zapleta pri sprejemu »dodatka« k proračunu za 2022 v višini 3,5 trilijona dolarjev. Ta dodatek predstavlja združene politike podpore gospodarstvu ter razvoja v smeri, kamor demokrati želijo iti (npr. zelene politike). Republikanci temu paketu nasprotujejo in so bolj naklonjeni manjšemu, 1,75 trilijona velikemu dodatku. A tudi tu so težave, saj je v obeh primerih potrebno dvigniti oziroma odmrzniti zgornji nivo zadolževanja države, čemur pa republikanci močno nasprotujejo. Fed naj bi ta teden sporočil, kako bo začel zmanjševati likvidnost, kar precej skrbi vlagatelje, a v trenutni situaciji, ko se rast gospodarstev ohlaja, trgi pa krvavijo, velikih premikov v likvidnosti ni za pričakovati. V Evropi so ta konec tedna volitve v Nemčiji in napovedi kažejo na kanclerja iz vrst socialdemokratov ter koalicijo SPD in zelenih s tretjim partnerjem, ki pa še ni definiran. Podjetja večjih sprememb ne pričakujejo, pričakuje pa se nekoliko bolj sproščeno trošenje in zadolževanje ter fokus na zeleni transformaciji gospodarstva. Cene energentov, predvsem plina in elektrike še naprej rastejo in zdi se, da so to končno opazili tudi vlagatelji. Cene dosegajo nove rekorde in rast od začetka leta na večini pomembnejših trgov presega 100 %. Kar skrbi še bolj je, da zaradi nezadovoljive ponudbe zaloge ostajajo rekordno nizke za ta del leta. Pred zimo in če bo zima huda je že slišati, da lahko pride do omejitev porabe, še posebej v industriji. V VB je v zadnjih tednih propadlo sedem ponudnikov električne energije in plina, ker količin in cen niso imeli zakupljenih, tako da se sedaj ugiba, kako bo država posredovala na »zlomljenem« trgu. Če bodo cene še naprej ostale na visokih nivojih lahko pričakujemo precej višjo inflacijo dlje časa kot so jo napovedovali centralni bankirji, kar bo povprečnega potrošnika to zimo precej udarilo po žepu.

Kapitalski trgi so zadnji teden videli precejšen obrat. Obvezniški trgi so postali bolj volatilni, a večjega premika v donosih ni bilo. Ameriška 10-letna obveznica ostaja na nivoju okoli 1,35 %, nemška 10-letna obveznica pa na nivoju -0,30 %. Večje premike imamo na delniških trgih. Glavni indeksi so se znižali za okoli 5 % od vrha, tudi Japonska, ki je najboljši trg zadnjih nekaj tednov, je končno popustila in zaključila v rdečih številkah. Premiki med panogami in delnicami so sicer različni, a velika večina je v rdečih številkah, med njimi vse panoge. Najbolje se je godilo defenzivni panogi zdravstva, kjer je bil upad majhen, na vseh ostalih panogah je bil več kot 2 %, materiali so upadli za 6 %. Razloge lahko iščemo predvsem v močnih pocenitvah nekaterih materialov, kot je železo, na globalnih trgih, kar je močno znižalo pričakovanja vlagateljev o bodočih dobičkih. Tudi rast cen energentov kot sta plin in elektrika panogama energije in oskrbe niso pomagali do zelenih številk, saj vlagatelji zaradi vmešavanja držav (primeri npr. Španije) v poslovanje in marže ne vidijo, da bi se te visoke cene prelile v dobičke podjetij. Tudi sama podjetja iz panoge ostajajo previdna pri napovedih. Ta teden sodelujemo na konferenci predvsem nemško govorečih srednje velikih podjetij v Nemčiji, že drugič zapored le on-line. Prva dva dneva nakazujeta, da so podjetja sicer previdna, a hkrati optimistična, da bodo tudi v letu 2022 uspela zrasti. Največ optimizma je prisotnega pri podjetjih, ki rastejo z novimi poslovnimi modeli. E-trgovina, avtomatizacija, digitalizacija, okoljska vzdržnost in široko spoštovanje pravic vseh deležnikov, predvsem okolja, je osrednja tema konference in nekaj o čemer govorijo tudi stara industrijska podjetja ali pa podjetja iz panoge oskrbe in materialov. Najslabše se še naprej godi kitajskemu delniškemu trgu (skupaj s Hong Kongom), kjer se vmešavanje kitajske države v ustroj gospodarstva nadaljuje. Najnovejša »priporočila« vplivajo na nepremičninski trg, saj želi država poceniti cene stanovanj in s tem zmanjšati socialno stisko revnejšega dela prebivalstva. Odziv na delnicah nepremičninskih podjetij, ki predstavljajo pomemben delež gospodarstva v Hong Kongu je bil močan, kar je indeks znova potisnilo močno v rdeče številke. Vlagatelji se tako sprašujejo, ali je celoten kitajski trg že dovolj upadel da je primeren za nakupe. Enoznačnega odgovora ni, a zdi se da je mogoče previdnost na mestu in da se izplača še nekoliko počakati, čeprav so vrednotenja nekaterih podjetij nizka in zelo privlačna.

NASVET ZA VLAGATELJE:

Gibanje na trgih narekujejo pričakovanja o nivoju obrestnih mer ter likvidnosti, ki jo zagotavljajo centralne banke. Inflacijska pričakovanja ostajajo povišana in višja inflacija bo očitno trajala dlje od pričakovanj javnosti. Pandemija ostaja neznanka, geopolitika oz. dogajanje na Kitajskem pa dodaja svoj delež k premikom trga. Tehnološke delnice in delnice e-trgovine ter dela od doma so segmenti z nadpovprečno rastjo poslovanja, ki temelji na dolgoročnih trendih, zato ostajajo privlačne, a nižje napovedi ob zadnjih rezultatih skupaj z visokimi vrednotenji so umirila pričakovanja rasti. Ob visokih vrednotenjih, geopolitičnih trenjih in negotovi bodoči politiki centralnih bank, vlagatelji postajajo bolj previdni. Negotovost v tehnološki sektor in azijske trge vnaša vmešavanje kitajskih oblasti v ekonomijo in sam ustroj ter pravila trga. Obveznice so drage, saj so donosi popravljeni za inflacijska pričakovanja mizerni, večinoma negativni, skupaj z negativnimi bančnimi donosi pa vlagatelje še naprej silijo predvsem v delniške naložbe in nepremičnine. Razpršitev portfelja ostaja prioriteta in portfelj je priporočljivo razdeliti v različne razrede, med delnice, obveznice oziroma denar. Naložbe izven tehnološkega sektorja ostajajo privlačne zaradi nižjih vrednotenj ter drugačne dinamike razvoja panoge. Utež v obliki posameznih skladov naj predstavljajo panoge, ki so bolje prestale krizo in kjer vrednotenja niso pretirana. Sem uvrščamo predvsem zdravstvo (tudi skozi demografske trende), dele industrije, zaradi infrastrukturnih stimulusov in prehoda na zeleno ter oskrbo, prav tako zaradi prehoda na »zeleno« energijo. Dodamo pa lahko še selektivno panogo ožje in široke potrošnje. Med regijami po privlačnosti izstopa Evropa, a previdno pred nemškimi volitvami, pri ZDA je zaradi velike uteži IT podjetij potrebna večja previdnost, Kitajska in s tem trgi v razvoju pa je zaradi zadnjih dogodkov ostaja tvegana in s tem manj privlačna za bolj kratkoročno naravnane vlagatelje, saj zaradi vmešavanja politike v gospodarstvo težko predvideti poslovanje podjetij. Za potrpežljive dolgoročno naravnane vlagatelje se zaradi ugodnih vrednotenj kažejo določene naložbene priložnosti. Za manjši del portfelja lepi dividendni donosi in privlačna vrednotenja ohranjajo privlačnost naše regije centralne in jugovzhodne Evrope. Kot zaščita pred inflacijo ostajata energija in materiali, ki so v zadnjih tednih doživeli 30% korekcijo in bolj špekulativne finance, predvsem banke, še posebej v primeru, če bo inflacija presegla pričakovanja. Vlagatelji z dolgimi varčevalnimi cilji naj vztrajajo in nadaljujejo s periodičnimi vplačili, tisti, ki bi investirali večji znesek, pa naj le tega razporedijo na daljše časovno obdobje. Digitalizacija, avtomatizacija, e-trgovina, delo od doma, čistejša energija, poslovanje v skladu z družbenimi in okoljskimi normami in spoštovanje t.i ESG priporočil so dolgoročni trendi in osredotočenost na dolgoročne trende se skozi zgodovino kaže kot pomembna komponenta doseganja nadpovprečnih donosov.

 

 

 

 

Pregled dogajanja:
Zadnje dni se krepi negotovost pred jesenskimi meseci. Trgi kažejo utrujenost in ne želijo višje, čeprav centralne banke še naprej obilno skrbijo za likvidnost. Pandemija ostaja glavna neznanka in dokončnega odgovora, ali je cepivo res učinkovito ali ne prav tako še ni. Bolj precepljene države so se tudi bolj odprle, ker je število hospitaliziranih in umrlih nižje kot lani jeseni in letos spomladi, a te številke so nižje tudi pri manj precepljenih državah. Vlagatelji so zato po mesecih močne rasti na trgih previdnejši in so povečali delež denarja v portfeljih. Jesensko zimsko obdobje bodo očitno previdnejši, da se pokaže učinkovitost ukrepov in cepiv. Pokoronsko poletno odprtje in navdušenje se je umirilo in gospodarski kazalci ter napovedi se pospešeno znižujejo. Ostajamo v območju rasti a položaj je precej manj rožnat kot pred dvema mesecema. Težave v dobavnih verigah in logistiki ostajajo akutne in še naprej hromijo proizvodnjo ter prodajo. Najočitnejše so pri polprevodnikih, saj so pomemben del množice izdelkov, a tudi na nekatere druge komponente je potrebno čakati mesece. Vrsta ladij, ki čaka na raztovarjanje pred ameriškimi pristanišči na zahodni obali je rekordna in čakalna doba se podaljšuje tudi na 30 dni in več. To prinaša uničujoč cikel, saj čakanje na raztovarjanje še podaljšuje dobavne roke zaradi tega, ker ladje samo čakajo in ne počno nič. To tudi potiska vozarine in s tem strošek transporta navzgor. Podjetja to prevalijo na kupce in vidimo, da cene pri proizvajalcih pospešeno rastejo. To se mora prej ali slej preliti v končne cene za potrošnike. Zato lahko mirno trdimo, da bo inflacija v prihodnjih šestih do dvanajstih mesecih višja od pričakovanj, kako visoka pa ostaja neznanka. Centralne banke ohranjajo formulacijo, da je višja inflacija začasna, a če le-ta traja leto ali dve je to velika razlika, ki jo trgi še niso vračunali v svoje nivoje. Tu ne pomaga nadaljnja močna rast elektrike in plina na svetovnih borzah, ki vse bolj skrbijo države in jih silijo v dodatne ukrepe, kot so ali omejevanje cen ali pa pomoč za najbolj ranljive skupine prebivalstva. Centralne banke s svojo ohlapno denarno politiko še naprej skrbijo za nizke obrestne mere. ECB je pretekli teden ohranila denarno politiko praktično nespremenjeno, čeprav je rahlo zmanjšala likvidnost skozi odkupe obveznic. A to zmanjšanje je komaj opazno in trg se je na to odzval pozitivno. Z jesenskim slabšanjem gospodarskih kazalcev se verjetnost za močnejše zaostrovanje denarne politike močno zmanjšuje, kar ohranja trge na visokih nivojih. Po umiku ZDA iz Afganistana se geopolitično položaj umirja in Kitajska počasi prevzema primat vodilne azijske sile, ki bo urejala tudi geopolitičen ustroj azijske celine. Američani pa se bodo očitno več ukvarjali sami s sabo. A kitajska ima še naprej svoje notranje politične izzive. Pritisk na gospodarstvo se nadaljuje in novi ukrepi se pojavljajo na nekaj dni. Zadnje govorice, ki se po navadi pokažejo za resnične so, da partija pritiska na razbitje Alipay storitve. Razbitje internetnih velikanov na manjše kose je nekaj, kar bi kratkoročno imelo precej negativen vpliv na trg, dolgoročno pa bi lahko delovalo pozitivno tako na vse uporabnike kot tudi na gospodarsko rast. A ker je komunikacija slaba in le kapljična, vlagatelji ostajajo previdni in kitajske delnice zelo špekulativne ter s tem volatilna naložba.

Rast na delniških trgih je zastala. Negotovost glede pandemije ter visoka vrednotenja so terjala svoj »davek« in vlagatelji so postali previdnejši. Skozi prizmo zadnjih šest mesecev so donosi še vedno fantastični in popravek med 5 % in 10 % bi bil dobrodošel, a zaenkrat ravno velika likvidnost v sistemu močnejšega popravka ne dopušča. Zgoditi se mora nekaj novega, da bi nakupna vnema ob vsakem manjšem popravku zvodenela in dopustila malo večjo korekcijo. Med regijami zadnji teden izstopa Japonska, saj edina beleži pozitivno, skoraj 5 % rast. Vzrok so pričakovane spremembe v gospodarski politiki novega premierja, kot je npr. oživitev nuklearnih elektrarn. Vse ostale regije so v sivem povprečju rahlega padca. Bolj zanimivo je panožno dogajanje. Edina v zelenem območju je energija, saj se na rast cen plina, ki dosega rekordne vrednosti in cen nafte, ki je zopet nad 70 dolarjev za sod, tudi delnice iz panoge odzivajo pozitivno. Dobro se zaradi višanja pričakovanj inflacije držijo še delnice financ, predvsem bank, in pa široka potrošnja. Najslabše je šlo panogi zdravstva, kjer so informacije, da stroka »še« ne priporoča 3. odmerka cepiva v ZDA ter ponovno odpiranje teme o omejitvi cen zdravil s strani demokratov negativno vplivale na celotno panogo. Med najbolj negativnimi sta bili še industrija, ki jemlje predah po močni rasti v zadnjih 6 mesecih ter informacijska tehnologija zaradi visokih vrednotenj ter deloma že omenjenih posegov kitajskih oblasti proti kitajskim internetnim gigantom.

Evropske delnice so še naprej pod vplivom nemških volitev, kjer ankete dva tedna pred volitvami nakazujejo prevlado socialdemokratov, a več kot 50 % verjetnost za koalicijo socialdemokratov, zelenih in liberalcev. Koalicija velikih sprememb ne bi prinesla, lahko pa pričakujemo okrepitev investicij v zeleni prehod ter mogoče nekoliko manj restriktivno fiskalno politiko predvsem v smeri manj strogega nadzorovanja proračunskih primanjkljajev, kar bo na nivoju Evrope dobro predvsem za bolj zadolžene južne države. Dolar in evro ostajata stabilna na nivoju okoli 1,18 dolarja za evro. Tudi obvezniški trgi ostajajo stabilni, čeprav poplava izdaj v zadnjem času, tako podjetniških kot državnih in zelenih obveznic nekoliko zmanjšuje pripravljenost vlagateljev sprejemati izredno nizke fiksne donose. A ker trgu likvidnost diktirajo centralne banke premika zaenkrat ni za pričakovat.

NASVET ZA VLAGATELJE:
Smer trgov narekujejo pričakovanja o nivoju obrestnih mer ter likvidnosti, ki jo zagotavljajo centralne banke. Inflacijska pričakovanja ostajajo povišana in višja inflacija bo očitno trajala dalj od pričakovanj javnosti. Pandemija ostaja neznanka, geopolitika oz. dogajanje na kitajskem pa dodaja svoj delež k premikom trga. Tehnološke delnice in delnice e-trgovine ter dela od doma so segmenti z nadpovprečno rastjo poslovanja, ki temelji na dolgoročnih trendih, zato ostajajo privlačne, a nižje napovedi ob zadnjih rezultatih skupaj z visokimi vrednotenji so umirila pričakovanja rasti. Ob visokih vrednotenjih, geopolitičnih trenjih in negotovi bodoči politiki centralnih bank, vlagatelji postajajo bolj previdni. Negotovost v tehnološki sektor in azijske trge vnaša vmešavanje kitajskih oblasti v ekonomijo in sam ustroj in pravila trga. Obveznice so drage, saj so donosi popravljeni za inflacijska pričakovanja mizerni, večinoma negativni, skupaj z negativni bančni donosi pa vlagatelje še naprej silijo predvsem v delniške naložbe in nepremičnine. Razpršitev portfelja ostaja prioriteta in portfelj je priporočljivo razdeliti v različne razrede, med delnice, obveznice oziroma denar. Naložbe izven tehnološkega sektorja ostajajo privlačne zaradi nižjih vrednotenj ter drugačne dinamike razvoja panoge. Utež v obliki posameznih skladov naj predstavljajo panoge, ki so bolje prestale krizo in kjer vrednotenja niso pretirana. Sem uvrščamo predvsem zdravstvo (tudi skozi demografske trende), dele industrije, zaradi infrastrukturnih stimulusov in prehoda na zeleno in oskrbo, prav tako zaradi prehoda na »zeleno« energijo. Dodamo pa lahko se selektivno panogo ožje in široke potrošnje. Med regijami po privlačnosti izstopa Evropa, a previdno pred nemškimi volitvami, pri ZDA je zaradi velike uteži IT podjetij potrebna večja previdnost, Kitajska in s tem trgi v razvoju pa je zaradi zadnjih dogodkov ostaja tvegana in s tem manj privlačna za bolj kratkoročno naravnane vlagatelje, saj zaradi vmešavanja politike v gospodarstvo težko predvideti poslovanje podjetij. Za potrpežljive dolgoročno naravnane vlagatelje se zaradi ugodnih vrednotenj kažejo določene naložbene priložnosti. Za manjši del portfelja lepi dividendni donosi in privlačna vrednotenja ohranjajo privlačnost naše regije centralne in jugovzhodne Evrope. Kot zaščita pred inflacijo ostajata energija in materiali in bolj špekulativne finance, predvsem banke, še posebej v primeru, če bo inflacija presegla pričakovanja. Vlagatelji z dolgimi varčevalnimi cilji naj vztrajajo in nadaljujejo s periodičnimi vplačili, tisti, ki bi investirali večji znesek, pa naj le tega razporedijo na daljše časovno obdobje. Digitalizacija, avtomatizacija, e-trgovina, delo od doma, čistejša energija, poslovanje v skladu z družbenimi in okoljskimi normami in spoštovanje t.i ESG priporočil so dolgoročni trendi in osredotočenost na dolgoročne trende se skozi zgodovino kaže kot pomembna komponenta doseganja nadpovprečnih donosov.

 

 

 

 

Pregled dogajanja:
Prvi septembrski teden prinaša bolj malo novega in več nadaljevanja starih zgodb. Pandemija ostaja na naslovnicah, čeprav se zdi da bolj v našem lokalnem okolju kot v globalnih medijih. Delta varianta se širi, a številke hospitaliziranih in predvsem umrlih so nižje kot v prejšnjih valovih. Negotovost pred jesenskim zaprtjem ostaja in vlagatelje skrbi, kako bo z okrevanjem gospodarstev. Zadnji podatki nakazujejo, da se je spomladanski in poletni pokoronski vzlet izpel, saj se makro podatki poslabšujejo. Nekoliko so se znižala pričakovanja za rast ameriškega BDP v drugi polovici leta, saj je število novo zaposlenih v preteklem tednu močno razočaralo. A to pomeni tudi, da bo FED zelo previden pri umiku stimulativnih ukrepov in na septembrskem zasedanju se sprememb ne pričakuje. Evropa je z vrhom pokoronskega »buma« nekoliko za ZDA, a tudi tu so se gospodarski podatki že začeli ohlajati. Pomembno sporočilo tako iz ZDA kot Evrope je, da kljub ohlajanju gospodarski podatki ostajajo v zelenem območju in pomenijo rast gospodarstev ter podjetij. Več pozornosti bo v prihodnjih dneh namenjeno zasedanju sveta guvernerjev ECB, kjer bo pozornost zopet usmerjena na informacije o mogočem bodočem zmanjševanju programov zagotavljanja likvidnosti. Velikih sprememb ne pričakujemo, saj je okrevanje krhko, a vseeno rastoča inflacija skrbi del sveta guvernerjev, predvsem Nemce. Da bo višja inflacija ostala precej dalj časa kot so predvidevali pred meseci kaže nadaljnja rast cen materialov in surovin. Na globalnem nivoju je zadnje dni v ospredju aluminij, ki dosega nove rekorde, podobno tudi plastika oziroma PVC, v Evropi pa sta se močno podražila plin in elektrika, tudi zaradi CO2 kuponov, kar prinaša povišanje cen izdelkov najkasneje v začetku naslednjega leta, obenem pa pritisk na družinske proračune v prihajajoči zimi. Do nemških volitev sta še dobra dva tedna in po zadnjih anketah še naprej pridobivajo socialdemokrati, ki želijo koalicijo z zelenimi. Analitiki so ob tej koaliciji relativno sproščeni, saj pričakujejo vključitev še ene, gospodarstvu naklonjene stranke. Večjih sprememb v gospodarski politiki Nemčije zato naj ne bi bilo, a zgodovina nas uči, da presenečenje pride, ko ga najmanj pričakujemo, zato naj vlagatelji vseeno pozorno spremljajo dogajanje. Kitajska je zadnje dni nekoliko manj na naslovnicah in trg se je posledično okrepil, tudi zaradi obljube o dodatnih likvidnostnih spodbudah gospodarstvu. A spreminjanje poslovnega okolja in zakonodaje se nadaljuje, negotovost ostaja visoka. Vlagatelji ostajajo zato previdni. Nepriljubljeni japonski premier je napovedal, da na prihajajočih volitvah ne bo kandidiral in japonski trg se je odzval zelo pozitivno, saj pričakuje pozitivne spremembe v gospodarski politiki in klinično praktično mrtvi japonski trg je po dolgem času zopet pokazal znake življenja.

Na delniških trgih se nadaljuje rast in novi rekordi. Vlagatelji pričakujejo nadaljevanje ohlapne denarne politike in morebitno zelo počasno zategovanje pasu. Obvezniški trgi so pretekli teden videli manjšo rast obrestnih mer. Ameriška 10-letna obveznica se trenutno giblje okoli 1,36 %, nemška 10-letna pa na -0,34 %, a premiki so še naprej majhni. Negativni donosi obvezniških trgov in na bankah vlagatelje še naprej silijo v delniške naložbe. Zadnja anketa danskih delniških vlagateljev je pokazala, da skoraj polovica vlagateljev vlaga v delnice le zato, da se izognejo negativnim obrestnim meram. To nakazuje, da je struktura vlagateljev na delniškem trgu nestabilna in ob morebitnem skoku obrestnih mer lahko močno zamaje tudi delniški trg. A kratkoročno to globalnih vlagateljev ne zanima in trg nadaljuje z rastjo. V ospredju so še naprej drage hitrorastoče, predvsem tehnološke delnice, čeprav je zelena barva razpršena relativno široko med panoge in delnice. Trgi v ZDA in Evropi so se gibali v tandemu in podobno gibanje lahko pričakujemo tudi v prihajajočih dneh, saj večjih sprememb ni na vidiku. Pričakovanja o rasti podjetij ostajajo optimistična in vlagatelji to nagrajujejo z dodatnimi nakupi delnic. S koncem sezone objav rezultatov lahko podjetja zopet nemoteno nadaljujejo z nakupi lastnih delnic, ki je pomemben generator rasti delnic, letošnji nakupi pa bodo po pričakovanjih rekordni. Še posebej so zadnje tedne okrepile nakupe lastnih delnic finančna podjetja, predvsem banke. Umiritev vmešavanja kitajskih oblasti v kitajska podjetja je prinesla nekaj okrevanja tehnološkim delnicam, a le te ostajajo nekaj deset odstotkov pod nivoji doseženimi v začetku leta in kot take ostajajo privlačne iz vidika vrednotenj. To je seveda statičen pogled, brez vračunavanja sprememb poslovnega okolja, ki ga je zaradi vladanja z dekreti izredno težko oceniti, vemo pa, da okolje v prihodnosti ne bo enako sedanjemu.

NASVET ZA VLAGATELJE:

Smer trgov narekujejo pričakovanja o nivoju obrestnih mer ter likvidnosti, ki jo zagotavljajo centralne banke. Inflacijska pričakovanja ostajajo povišana in višja inflacija bo očitno trajala dalj od pričakovanj javnosti. Pandemija ostaja največja neznanka, geopolitika oz. dogajanje na kitajskem pa dodaja svoj delež k premikom trga. Tehnološke delnice in delnice e-trgovine ter dela od doma ostajajo segmenti z nadpovprečno rastjo poslovanja, ki temelji na dolgoročnih trendih, zato ostajajo privlačne, a nižje napovedi ob zadnjih rezultatih skupaj z visokimi vrednotenji so umirila pričakovanja rasti. Ob visokih vrednotenjih, geopolitičnih trenjih in negotovi bodoči politiki centralnih bank, vlagatelji ostajajo previdni in delnice volatilne. Negotovost v tehnološki sektor in azijske trge vnaša vmešavanje kitajskih oblasti v ekonomijo in sam ustroj in pravila trga. Obveznice so drage, saj so donosi popravljeni za inflacijska pričakovanja mizerni, večinoma negativni, skupaj z negativni bančni donosi pa vlagatelje še naprej silijo predvsem v delniške naložbe in nepremičnine. Razpršitev portfelja ostaja prioriteta in portfelj je priporočljivo razdeliti v različne razrede, med delnice, obveznice oziroma denar. Naložbe izven tehnološkega sektorja ostajajo privlačne zaradi nižjih vrednotenj ter drugačne dinamike razvoja panoge. Utež v obliki posameznih skladov naj predstavljajo panoge, ki so bolje prestale krizo in kjer vrednotenja niso pretirana. Sem uvrščamo predvsem zdravstvo (tudi skozi demografske trende), dele industrije, zaradi infrastrukturnih stimulusov in prehoda na zeleno in oskrbo, prav tako zaradi prehoda na »zeleno« energijo. Dodamo pa lahko se selektivno panogo ožje in široke potrošnje. Med regijami po privlačnosti izstopa Evropa, pri ZDA je zaradi velike uteži IT podjetij potrebna večja previdnost, Kitajska in s tem trgi v razvoju pa je zaradi zadnjih dogodkov ostaja tvegana in s tem manj privlačna za bolj kratkoročno naravnane vlagatelje, saj zaradi vmešavanja politike v gospodarstvo težko predvideti poslovanje podjetij. Za potrpežljive dolgoročno naravnane vlagatelje se zaradi ugodnih vrednotenj kažejo določene naložbene priložnosti. Za manjši del portfelja lepi dividendni donosi in privlačna vrednotenja ohranjajo privlačnost naše regije centralne in jugovzhodne Evrope. Kot zaščita pred inflacijo ostajata energija in materiali in bolj špekulativne finance, predvsem banke, še posebej v primeru, če bo inflacija presegla pričakovanja. Vlagatelji z dolgimi varčevalnimi cilji naj vztrajajo in nadaljujejo s periodičnimi vplačili, tisti, ki bi investirali večji znesek, pa naj le tega razporedijo na daljše časovno obdobje. Digitalizacija, avtomatizacija, e-trgovina, delo od doma, čistejša energija, poslovanje v skladu z družbenimi normami in spoštovanje t.i ESG priporočil so dolgoročni trendi in osredotočenost na dolgoročne trende se skozi zgodovino kaže kot pomembna komponenta doseganja nadpovprečnih donosov.