Aktualno
Covid-19 kroji finančno konferenco Ameriške centralne banke
|Nekateri analitiki že opozarjajo, da bi lahko prehiter umik denarne pomoči centralnih bank, bodisi v obliki dviga obrestnih mer bodisi v obliki zmanjševanja ali celo prenehanja odkupa obveznic, v okolju ponovnega naraščanja okužb, kjer se poleg tega že kažejo določeni znaki upočasnjevanja v določenih segmentih ekonomije, močneje zavrl gospodarsko aktivnost v največji svetovni ekonomiji.
Organizatorji finančne konference v kraju Jackson Hole (26-28. avgust) v zvezni državi Wyoming so bili zaradi naraščajočega števila obolelih za covidom-19 v začetku tedna prisiljeni spremeniti format konference, ki bo po novem potekala virtualno. Danes pa se vedno bolj dozdeva, da bo (ponovna) rast okuženih do določene mere spremenila tudi že napisani govor guvernerja ameriške centralne banke (FED) Powella, ki se nanaša na prihodnjo usmeritev ameriške denarne politike. Velika večina analitikov je še pred kratkim pričakovala, da bo FED že letos začel s postopnim umikanjem presežne likvidnosti. Zaradi globalne pandemije covid-19 je FED namreč začel v sklopu programa pomoči mesečno odkupovati 120 milijard dolarjev obveznic, s čimer je zagotovil zadostno likvidnost finančnega sistema, sredstva od prodaje pa so se nato pretakala navzdol po drugih oblikah finančnih instrumentov, kar je “preprečilo” večjo korekcijo na kapitalskih trgih. Zdaj pa se lahko pojavi možnost, da se bo tako, kot se je čez noč spremenil format konference v Jackson Hole, spremenila tudi časovnica obrata ameriške denarne politike.
Nekateri analitiki že opozarjajo, da bi lahko prehiter umik denarne pomoči centralnih bank, bodisi v obliki dviga obrestnih mer bodisi v obliki zmanjševanja ali celo prenehanja odkupa obveznic, v okolju ponovnega naraščanja okužb, kjer se poleg tega že kažejo določeni znaki upočasnjevanja v določenih segmentih ekonomije, močneje zavrl gospodarsko aktivnost v največji svetovni ekonomiji. To pa bi lahko sprožilo verižno reakcijo po vsem svetu. Kljub temu da je ameriška centralna banka v komunikaciji z mediji večkrat omenila, da umikanje presežne likvidnosti s finančnega trga (ki primarno vpliva na kapitalske trge) še ne pomeni, da bo to potekalo z roko v roki z dvigom obrestnih mer (to bi pomenilo neposreden vpliv na realno gospodarstvo, saj bodo podjetja in gospodinjstva za nova posojila deležna višjih obrestnih izdatkov, dvig obrestnih mer sočasno z umikom presežne likvidnosti kot posledica prenehanja odkupov obveznic pa bo negativno vplival na vrednost obveznic) in da bodo s tem počakali do trenutka, ko bodo prepričani, da je trg dela dovolj robusten in s tem tudi realna ekonomija, da lahko brez večjih pretresov absorbira večji obrat v denarni politiki. Predvsem slednje je močno odvisno od nadaljnjega poteka pandemije, števila obolelih in predvsem dinamike njihove rasti. Vsi ti dejavniki bodo vplivali tudi na to, ali bomo tudi to jesen in zimo preživljali v duhu omejevanja stikov, zapiranja določenih delov ekonomije in dela ter šolanja od doma, kar bi skoraj zagotovo pomenilo, da bi se načrtovan umik pomoči ameriške centralne banke prestavil v prihodnje leto, »obilje« likvidnosti pa bi pomenilo, da se bo leto 2021 na kapitalskih trgih končalo brez večjih pretresov.
