Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

Ekipa upraviteljev Generali Investments je pripravila povzetek trenutnega dogajanja z vplivi na kapitalske trge.

 

 

Pregled dogajanja:
Zadnje dni se krepi negotovost pred jesenskimi meseci. Trgi kažejo utrujenost in ne želijo višje, čeprav centralne banke še naprej obilno skrbijo za likvidnost. Pandemija ostaja glavna neznanka in dokončnega odgovora, ali je cepivo res učinkovito ali ne prav tako še ni. Bolj precepljene države so se tudi bolj odprle, ker je število hospitaliziranih in umrlih nižje kot lani jeseni in letos spomladi, a te številke so nižje tudi pri manj precepljenih državah. Vlagatelji so zato po mesecih močne rasti na trgih previdnejši in so povečali delež denarja v portfeljih. Jesensko zimsko obdobje bodo očitno previdnejši, da se pokaže učinkovitost ukrepov in cepiv. Pokoronsko poletno odprtje in navdušenje se je umirilo in gospodarski kazalci ter napovedi se pospešeno znižujejo. Ostajamo v območju rasti a položaj je precej manj rožnat kot pred dvema mesecema. Težave v dobavnih verigah in logistiki ostajajo akutne in še naprej hromijo proizvodnjo ter prodajo. Najočitnejše so pri polprevodnikih, saj so pomemben del množice izdelkov, a tudi na nekatere druge komponente je potrebno čakati mesece. Vrsta ladij, ki čaka na raztovarjanje pred ameriškimi pristanišči na zahodni obali je rekordna in čakalna doba se podaljšuje tudi na 30 dni in več. To prinaša uničujoč cikel, saj čakanje na raztovarjanje še podaljšuje dobavne roke zaradi tega, ker ladje samo čakajo in ne počno nič. To tudi potiska vozarine in s tem strošek transporta navzgor. Podjetja to prevalijo na kupce in vidimo, da cene pri proizvajalcih pospešeno rastejo. To se mora prej ali slej preliti v končne cene za potrošnike. Zato lahko mirno trdimo, da bo inflacija v prihodnjih šestih do dvanajstih mesecih višja od pričakovanj, kako visoka pa ostaja neznanka. Centralne banke ohranjajo formulacijo, da je višja inflacija začasna, a če le-ta traja leto ali dve je to velika razlika, ki jo trgi še niso vračunali v svoje nivoje. Tu ne pomaga nadaljnja močna rast elektrike in plina na svetovnih borzah, ki vse bolj skrbijo države in jih silijo v dodatne ukrepe, kot so ali omejevanje cen ali pa pomoč za najbolj ranljive skupine prebivalstva. Centralne banke s svojo ohlapno denarno politiko še naprej skrbijo za nizke obrestne mere. ECB je pretekli teden ohranila denarno politiko praktično nespremenjeno, čeprav je rahlo zmanjšala likvidnost skozi odkupe obveznic. A to zmanjšanje je komaj opazno in trg se je na to odzval pozitivno. Z jesenskim slabšanjem gospodarskih kazalcev se verjetnost za močnejše zaostrovanje denarne politike močno zmanjšuje, kar ohranja trge na visokih nivojih. Po umiku ZDA iz Afganistana se geopolitično položaj umirja in Kitajska počasi prevzema primat vodilne azijske sile, ki bo urejala tudi geopolitičen ustroj azijske celine. Američani pa se bodo očitno več ukvarjali sami s sabo. A kitajska ima še naprej svoje notranje politične izzive. Pritisk na gospodarstvo se nadaljuje in novi ukrepi se pojavljajo na nekaj dni. Zadnje govorice, ki se po navadi pokažejo za resnične so, da partija pritiska na razbitje Alipay storitve. Razbitje internetnih velikanov na manjše kose je nekaj, kar bi kratkoročno imelo precej negativen vpliv na trg, dolgoročno pa bi lahko delovalo pozitivno tako na vse uporabnike kot tudi na gospodarsko rast. A ker je komunikacija slaba in le kapljična, vlagatelji ostajajo previdni in kitajske delnice zelo špekulativne ter s tem volatilna naložba.

Rast na delniških trgih je zastala. Negotovost glede pandemije ter visoka vrednotenja so terjala svoj »davek« in vlagatelji so postali previdnejši. Skozi prizmo zadnjih šest mesecev so donosi še vedno fantastični in popravek med 5 % in 10 % bi bil dobrodošel, a zaenkrat ravno velika likvidnost v sistemu močnejšega popravka ne dopušča. Zgoditi se mora nekaj novega, da bi nakupna vnema ob vsakem manjšem popravku zvodenela in dopustila malo večjo korekcijo. Med regijami zadnji teden izstopa Japonska, saj edina beleži pozitivno, skoraj 5 % rast. Vzrok so pričakovane spremembe v gospodarski politiki novega premierja, kot je npr. oživitev nuklearnih elektrarn. Vse ostale regije so v sivem povprečju rahlega padca. Bolj zanimivo je panožno dogajanje. Edina v zelenem območju je energija, saj se na rast cen plina, ki dosega rekordne vrednosti in cen nafte, ki je zopet nad 70 dolarjev za sod, tudi delnice iz panoge odzivajo pozitivno. Dobro se zaradi višanja pričakovanj inflacije držijo še delnice financ, predvsem bank, in pa široka potrošnja. Najslabše je šlo panogi zdravstva, kjer so informacije, da stroka »še« ne priporoča 3. odmerka cepiva v ZDA ter ponovno odpiranje teme o omejitvi cen zdravil s strani demokratov negativno vplivale na celotno panogo. Med najbolj negativnimi sta bili še industrija, ki jemlje predah po močni rasti v zadnjih 6 mesecih ter informacijska tehnologija zaradi visokih vrednotenj ter deloma že omenjenih posegov kitajskih oblasti proti kitajskim internetnim gigantom.

Evropske delnice so še naprej pod vplivom nemških volitev, kjer ankete dva tedna pred volitvami nakazujejo prevlado socialdemokratov, a več kot 50 % verjetnost za koalicijo socialdemokratov, zelenih in liberalcev. Koalicija velikih sprememb ne bi prinesla, lahko pa pričakujemo okrepitev investicij v zeleni prehod ter mogoče nekoliko manj restriktivno fiskalno politiko predvsem v smeri manj strogega nadzorovanja proračunskih primanjkljajev, kar bo na nivoju Evrope dobro predvsem za bolj zadolžene južne države. Dolar in evro ostajata stabilna na nivoju okoli 1,18 dolarja za evro. Tudi obvezniški trgi ostajajo stabilni, čeprav poplava izdaj v zadnjem času, tako podjetniških kot državnih in zelenih obveznic nekoliko zmanjšuje pripravljenost vlagateljev sprejemati izredno nizke fiksne donose. A ker trgu likvidnost diktirajo centralne banke premika zaenkrat ni za pričakovat.

NASVET ZA VLAGATELJE:
Smer trgov narekujejo pričakovanja o nivoju obrestnih mer ter likvidnosti, ki jo zagotavljajo centralne banke. Inflacijska pričakovanja ostajajo povišana in višja inflacija bo očitno trajala dalj od pričakovanj javnosti. Pandemija ostaja neznanka, geopolitika oz. dogajanje na kitajskem pa dodaja svoj delež k premikom trga. Tehnološke delnice in delnice e-trgovine ter dela od doma so segmenti z nadpovprečno rastjo poslovanja, ki temelji na dolgoročnih trendih, zato ostajajo privlačne, a nižje napovedi ob zadnjih rezultatih skupaj z visokimi vrednotenji so umirila pričakovanja rasti. Ob visokih vrednotenjih, geopolitičnih trenjih in negotovi bodoči politiki centralnih bank, vlagatelji postajajo bolj previdni. Negotovost v tehnološki sektor in azijske trge vnaša vmešavanje kitajskih oblasti v ekonomijo in sam ustroj in pravila trga. Obveznice so drage, saj so donosi popravljeni za inflacijska pričakovanja mizerni, večinoma negativni, skupaj z negativni bančni donosi pa vlagatelje še naprej silijo predvsem v delniške naložbe in nepremičnine. Razpršitev portfelja ostaja prioriteta in portfelj je priporočljivo razdeliti v različne razrede, med delnice, obveznice oziroma denar. Naložbe izven tehnološkega sektorja ostajajo privlačne zaradi nižjih vrednotenj ter drugačne dinamike razvoja panoge. Utež v obliki posameznih skladov naj predstavljajo panoge, ki so bolje prestale krizo in kjer vrednotenja niso pretirana. Sem uvrščamo predvsem zdravstvo (tudi skozi demografske trende), dele industrije, zaradi infrastrukturnih stimulusov in prehoda na zeleno in oskrbo, prav tako zaradi prehoda na »zeleno« energijo. Dodamo pa lahko se selektivno panogo ožje in široke potrošnje. Med regijami po privlačnosti izstopa Evropa, a previdno pred nemškimi volitvami, pri ZDA je zaradi velike uteži IT podjetij potrebna večja previdnost, Kitajska in s tem trgi v razvoju pa je zaradi zadnjih dogodkov ostaja tvegana in s tem manj privlačna za bolj kratkoročno naravnane vlagatelje, saj zaradi vmešavanja politike v gospodarstvo težko predvideti poslovanje podjetij. Za potrpežljive dolgoročno naravnane vlagatelje se zaradi ugodnih vrednotenj kažejo določene naložbene priložnosti. Za manjši del portfelja lepi dividendni donosi in privlačna vrednotenja ohranjajo privlačnost naše regije centralne in jugovzhodne Evrope. Kot zaščita pred inflacijo ostajata energija in materiali in bolj špekulativne finance, predvsem banke, še posebej v primeru, če bo inflacija presegla pričakovanja. Vlagatelji z dolgimi varčevalnimi cilji naj vztrajajo in nadaljujejo s periodičnimi vplačili, tisti, ki bi investirali večji znesek, pa naj le tega razporedijo na daljše časovno obdobje. Digitalizacija, avtomatizacija, e-trgovina, delo od doma, čistejša energija, poslovanje v skladu z družbenimi in okoljskimi normami in spoštovanje t.i ESG priporočil so dolgoročni trendi in osredotočenost na dolgoročne trende se skozi zgodovino kaže kot pomembna komponenta doseganja nadpovprečnih donosov.