Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

Ekipa upraviteljev Generali Investments je pripravila povzetek trenutnega dogajanja z vplivi na kapitalske trge.

 

 

Pregled dogajanja:

Kako hitro se optimizem obrne v pesimizem? Čeprav smo zadnjih nekaj tednov opozarjali, da trgi izgledajo utrujeni, pa so zadnji teden obrambni nasipi popustili in imamo korekcijo. Vzroki zanjo so sicer večplastni, trgom pa služijo predvsem kot izgovor, da realizirajo visoke dobičke letošnjega leta ter zmanjšajo izpostavljenost tveganim naložbam v obdobju povečane negotovosti. Povod za korekcijo je grožnja stečaja enega največjih kitajskih nepremičninskih podjetij Evergrande, ki ima 300 milijard dolga in številne projekte, ki jih je financiral z dolgom. Sprva na Kitajskem, kasneje pa tudi drugod po svetu se je razširil strah, kako močno lahko stečaj vpliva na ostale udeležence, saj je denar dolžan vlagateljem, kupcem stanovanj, proizvajalcem in podjetjem, ki so zanj gradila nepremičnine. Dodatno je strah okrepil pristop kitajskih oblasti, za katere se zdi, da tudi skozi ta pričakovani stečaj izvajajo politiko »discipliniranja« podjetij ter uvajanja dolgoročnih sprememb v ekonomijo. Zato je pod pritiskom celoten nepremičninski sektor, ne samo na Kitajskem, ampak tudi v Hong Kongu. V ZDA se zapleta pri sprejemu »dodatka« k proračunu za 2022 v višini 3,5 trilijona dolarjev. Ta dodatek predstavlja združene politike podpore gospodarstvu ter razvoja v smeri, kamor demokrati želijo iti (npr. zelene politike). Republikanci temu paketu nasprotujejo in so bolj naklonjeni manjšemu, 1,75 trilijona velikemu dodatku. A tudi tu so težave, saj je v obeh primerih potrebno dvigniti oziroma odmrzniti zgornji nivo zadolževanja države, čemur pa republikanci močno nasprotujejo. Fed naj bi ta teden sporočil, kako bo začel zmanjševati likvidnost, kar precej skrbi vlagatelje, a v trenutni situaciji, ko se rast gospodarstev ohlaja, trgi pa krvavijo, velikih premikov v likvidnosti ni za pričakovati. V Evropi so ta konec tedna volitve v Nemčiji in napovedi kažejo na kanclerja iz vrst socialdemokratov ter koalicijo SPD in zelenih s tretjim partnerjem, ki pa še ni definiran. Podjetja večjih sprememb ne pričakujejo, pričakuje pa se nekoliko bolj sproščeno trošenje in zadolževanje ter fokus na zeleni transformaciji gospodarstva. Cene energentov, predvsem plina in elektrike še naprej rastejo in zdi se, da so to končno opazili tudi vlagatelji. Cene dosegajo nove rekorde in rast od začetka leta na večini pomembnejših trgov presega 100 %. Kar skrbi še bolj je, da zaradi nezadovoljive ponudbe zaloge ostajajo rekordno nizke za ta del leta. Pred zimo in če bo zima huda je že slišati, da lahko pride do omejitev porabe, še posebej v industriji. V VB je v zadnjih tednih propadlo sedem ponudnikov električne energije in plina, ker količin in cen niso imeli zakupljenih, tako da se sedaj ugiba, kako bo država posredovala na »zlomljenem« trgu. Če bodo cene še naprej ostale na visokih nivojih lahko pričakujemo precej višjo inflacijo dlje časa kot so jo napovedovali centralni bankirji, kar bo povprečnega potrošnika to zimo precej udarilo po žepu.

Kapitalski trgi so zadnji teden videli precejšen obrat. Obvezniški trgi so postali bolj volatilni, a večjega premika v donosih ni bilo. Ameriška 10-letna obveznica ostaja na nivoju okoli 1,35 %, nemška 10-letna obveznica pa na nivoju -0,30 %. Večje premike imamo na delniških trgih. Glavni indeksi so se znižali za okoli 5 % od vrha, tudi Japonska, ki je najboljši trg zadnjih nekaj tednov, je končno popustila in zaključila v rdečih številkah. Premiki med panogami in delnicami so sicer različni, a velika večina je v rdečih številkah, med njimi vse panoge. Najbolje se je godilo defenzivni panogi zdravstva, kjer je bil upad majhen, na vseh ostalih panogah je bil več kot 2 %, materiali so upadli za 6 %. Razloge lahko iščemo predvsem v močnih pocenitvah nekaterih materialov, kot je železo, na globalnih trgih, kar je močno znižalo pričakovanja vlagateljev o bodočih dobičkih. Tudi rast cen energentov kot sta plin in elektrika panogama energije in oskrbe niso pomagali do zelenih številk, saj vlagatelji zaradi vmešavanja držav (primeri npr. Španije) v poslovanje in marže ne vidijo, da bi se te visoke cene prelile v dobičke podjetij. Tudi sama podjetja iz panoge ostajajo previdna pri napovedih. Ta teden sodelujemo na konferenci predvsem nemško govorečih srednje velikih podjetij v Nemčiji, že drugič zapored le on-line. Prva dva dneva nakazujeta, da so podjetja sicer previdna, a hkrati optimistična, da bodo tudi v letu 2022 uspela zrasti. Največ optimizma je prisotnega pri podjetjih, ki rastejo z novimi poslovnimi modeli. E-trgovina, avtomatizacija, digitalizacija, okoljska vzdržnost in široko spoštovanje pravic vseh deležnikov, predvsem okolja, je osrednja tema konference in nekaj o čemer govorijo tudi stara industrijska podjetja ali pa podjetja iz panoge oskrbe in materialov. Najslabše se še naprej godi kitajskemu delniškemu trgu (skupaj s Hong Kongom), kjer se vmešavanje kitajske države v ustroj gospodarstva nadaljuje. Najnovejša »priporočila« vplivajo na nepremičninski trg, saj želi država poceniti cene stanovanj in s tem zmanjšati socialno stisko revnejšega dela prebivalstva. Odziv na delnicah nepremičninskih podjetij, ki predstavljajo pomemben delež gospodarstva v Hong Kongu je bil močan, kar je indeks znova potisnilo močno v rdeče številke. Vlagatelji se tako sprašujejo, ali je celoten kitajski trg že dovolj upadel da je primeren za nakupe. Enoznačnega odgovora ni, a zdi se da je mogoče previdnost na mestu in da se izplača še nekoliko počakati, čeprav so vrednotenja nekaterih podjetij nizka in zelo privlačna.

NASVET ZA VLAGATELJE:

Gibanje na trgih narekujejo pričakovanja o nivoju obrestnih mer ter likvidnosti, ki jo zagotavljajo centralne banke. Inflacijska pričakovanja ostajajo povišana in višja inflacija bo očitno trajala dlje od pričakovanj javnosti. Pandemija ostaja neznanka, geopolitika oz. dogajanje na Kitajskem pa dodaja svoj delež k premikom trga. Tehnološke delnice in delnice e-trgovine ter dela od doma so segmenti z nadpovprečno rastjo poslovanja, ki temelji na dolgoročnih trendih, zato ostajajo privlačne, a nižje napovedi ob zadnjih rezultatih skupaj z visokimi vrednotenji so umirila pričakovanja rasti. Ob visokih vrednotenjih, geopolitičnih trenjih in negotovi bodoči politiki centralnih bank, vlagatelji postajajo bolj previdni. Negotovost v tehnološki sektor in azijske trge vnaša vmešavanje kitajskih oblasti v ekonomijo in sam ustroj ter pravila trga. Obveznice so drage, saj so donosi popravljeni za inflacijska pričakovanja mizerni, večinoma negativni, skupaj z negativnimi bančnimi donosi pa vlagatelje še naprej silijo predvsem v delniške naložbe in nepremičnine. Razpršitev portfelja ostaja prioriteta in portfelj je priporočljivo razdeliti v različne razrede, med delnice, obveznice oziroma denar. Naložbe izven tehnološkega sektorja ostajajo privlačne zaradi nižjih vrednotenj ter drugačne dinamike razvoja panoge. Utež v obliki posameznih skladov naj predstavljajo panoge, ki so bolje prestale krizo in kjer vrednotenja niso pretirana. Sem uvrščamo predvsem zdravstvo (tudi skozi demografske trende), dele industrije, zaradi infrastrukturnih stimulusov in prehoda na zeleno ter oskrbo, prav tako zaradi prehoda na »zeleno« energijo. Dodamo pa lahko še selektivno panogo ožje in široke potrošnje. Med regijami po privlačnosti izstopa Evropa, a previdno pred nemškimi volitvami, pri ZDA je zaradi velike uteži IT podjetij potrebna večja previdnost, Kitajska in s tem trgi v razvoju pa je zaradi zadnjih dogodkov ostaja tvegana in s tem manj privlačna za bolj kratkoročno naravnane vlagatelje, saj zaradi vmešavanja politike v gospodarstvo težko predvideti poslovanje podjetij. Za potrpežljive dolgoročno naravnane vlagatelje se zaradi ugodnih vrednotenj kažejo določene naložbene priložnosti. Za manjši del portfelja lepi dividendni donosi in privlačna vrednotenja ohranjajo privlačnost naše regije centralne in jugovzhodne Evrope. Kot zaščita pred inflacijo ostajata energija in materiali, ki so v zadnjih tednih doživeli 30% korekcijo in bolj špekulativne finance, predvsem banke, še posebej v primeru, če bo inflacija presegla pričakovanja. Vlagatelji z dolgimi varčevalnimi cilji naj vztrajajo in nadaljujejo s periodičnimi vplačili, tisti, ki bi investirali večji znesek, pa naj le tega razporedijo na daljše časovno obdobje. Digitalizacija, avtomatizacija, e-trgovina, delo od doma, čistejša energija, poslovanje v skladu z družbenimi in okoljskimi normami in spoštovanje t.i ESG priporočil so dolgoročni trendi in osredotočenost na dolgoročne trende se skozi zgodovino kaže kot pomembna komponenta doseganja nadpovprečnih donosov.