Aktualno
Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje
Ekipa upraviteljev Generali Investments je pripravila povzetek trenutnega dogajanja z vplivi na kapitalske trge.
Pregled dogajanja:
Za nami je vsebinsko bogat teden, a velikih sprememb na kapitalskih trgih ni bilo. Težko pričakovani sestanek centralnih bankirjev v Jackson Hole je za nami. Rezultat je rahlo presenetil ekonomiste in vlagatelje, saj se bo očitno ohlapna denarna politika nadaljevala še naprej, dviga obrestnih mer pa zaenkrat še ni na vidiku. Trg se je na to odzval z novimi rekordi. Gospodarski kazalci se še naprej umirjajo po močni rasti v preteklih mesecih, a zaenkrat v ZDA in Evropi ostajajo krepko v pozitivnem območju. Kar skrbi so najnovejši podatki s Kitajske, kjer se industrija komaj še oklepa pozitivnega območja, medtem ko so storitve krepko v območju krčenja, kar skupaj prinese krčenje ekonomije. Še posebej skrbi res šibek podatek iz storitev, ki je drugi najslabši odkar merijo te podatke. Slab rezultat lahko sicer pripišemo omejenim izbruhom covid-19 v zadnjem obdobju, a vseeno je trend tudi posledica krčenja likvidnosti, ki ga je centralna oblast začela poleti. Očitno covid-19 še ne bo »izginil«, saj se pandemija kljub pospešenemu cepljenju krepi tudi v Evropi in ZDA, ki se upirata zapiranju javnega življenja iz lanskega leta. A strah in omejitve bodo zavrle okrevanje in poslabšale napovedi, kar verjetno ni vračunano v trenutne tržne nivoje. To je tudi verjetno eden izmed razlogov, zakaj centralni bankirji vztrajajo z zelo sproščeno denarno politiko. Pandemija še naprej povzroča težave v logističnih verigah, s tem pa cene surovin in končnih izdelkov naraščajo. Povišano inflacijo, čeprav jo centralne banke še naprej označujejo za prehodno, lahko pričakujemo vsaj v naslednjih 6 mesecih. To nakazujejo posamezne selektivne informacije, ki prihajajo iz sveta. PVC ali po domače plastika se bo s septembrom zopet podražila za 5-7 %, čeprav se je v zadnjih 4-5 mesecih za več kot 30 %. Cene elektrike in plina so v Evropi rekordne. Ravno danes je cena CO2 kuponov presegla rekordno vrednost 60 eur. Prebivalstvo, ne samo v Evropi, ampak povsod po svetu se lahko pripravi na precej višje cene elektrike, ogrevanja, odvoza smeti itd. Tudi cene hrane še naprej naraščajo in se zadnje tedne vse bolj odražajo tudi v končni ceni v trgovinah in gostilnah. Inflacija zato ostaja pereča tema in nekaj, na kar je potrebno biti pozoren v prihajajočih tednih in mesecih. Geopolitični položaj po ameriškem umiku iz Afganistana ostaja zapleten, saj cel svet potezo vidi kot kapitulacijo ZDA ter krepitev moči predvsem Kitajske. Slednja z ukrepi še naprej spreminja pravila delovanja gospodarskih družb. V ponedeljek so sprejeli nove ukrepe, ki mladoletnim dovoljujejo zgolj tri ure računalniških igric na teden, z vse prisotnim državnim nadzorom. Pozitivno je, da bodo sprejeli novo protimonopolno zakonodajo, a ta bo imela negativen vpliv na velika tehnološka podjetja. Kar bo vplivalo tudi na naša vsakdanja življenja pa je popolna prepoved uvoza smeti, predvsem plastike, ki jo tudi Evropa množično izvaža v Azijo. Dogajanje zadnjega tedna tako kaže, da se nam obeta zelo zanimiva jesen.
Kapitalski trgi ob napovedi ohranitve nizkih obrestnih mer in zelo ohlapni denarni politiki še naprej dosegajo nove rekorde. Očitno so centralni bankirji vseeno presenetili vlagatelje, saj so se ti pozitivno odzvali na petkovo tiskovno konferenco Fed. Najbolj pozitiven je bil odziv v tehnološki panogi, saj so bila tu pričakovanja najbolj zadržana. A pozitiven odziv je bil precej širok in vsesplošen. Vlagatelji so naredili manjšo rotacijo iz bolj defenzivnih panog, kot je zdravstvo, nazaj v hitreje rastoče delnice. Dodaten interes so pritegnila tudi podjetja s področja materialov in energije, saj nadaljevanje ohlapne politike pomeni višjo inflacijo, kar potrjuje skok cen nafte na nivo okoli 70 dolarjev za sod. Tudi dolar je v tej zgodbi nekaj izgubil, nov ravnotežni nivo je okoli 1,18 dolarja za evro, a vse skupaj ni prineslo večjega pretresa na trge. Likvidnost še naprej žene glavne indekse višje, in čeprav je pred nekaj tedni trg izgledal utrujen, saj je indekse potiskalo višje le nekaj velikih imen, pa se je po sestanku centralnih bankirjev baza zopet razširila in s tem je rast dobila trdnejše temelje. A vrednotenja ostajajo zelo visoka in trg iz zgodovinskega vidika zelo drag, kar narekuje previdnost. 10 % korekcije nismo videli že precej časa in jeseni se tveganje za popravek povečuje. Večje premike na trge prinašajo spremembe, ki jih narekuje kitajska politika. Odboj prejšnjega tedna je že pozabljen, saj novi ukrepi bremenijo predvsem velika in tehnološka podjetja, ki so najmočneje zastopana v glavnih indeksih. O koncu vseh teh sprememb pravil na tej točki težko govorimo, zato vlagatelji ostajajo zelo pasivni in čakajo kapitulacijo trga. Na obvezniškem trgu večjih premikov nismo zabeležili. Cene obveznic so malenkost upadle in s tem so donosi nekoliko porastli, a ameriška 10-letna obveznica ostaja na nivoju 1,27 %, nemška pa na nivoju okoli -0,44 %. So pa nekoliko na privlačnosti pridobile inflacijske obveznice, predvsem pri investitorjih ki ocenjujejo, da bo inflacija višja dalj časa, kot to trg pričakuje.
NASVET ZA VLAGATELJE:
Smer trgov narekujejo pričakovanja o nivoju obrestnih mer in likvidnosti, ki jo zagotavljajo centralne banke. Inflacijska pričakovanja ostajajo povišana in višja inflacija bo očitno trajala dlje od pričakovanj javnosti. Pandemija ostaja največja neznanka, geopolitika oz. dogajanje na Kitajskem pa dodaja svoj delež k premikom trga. Tehnološke delnice in delnice e-trgovine ter dela od doma ostajajo segmenti z nadpovprečno rastjo poslovanja, ki temelji na dolgoročnih trendih, zato ostajajo privlačne, a nižje napovedi ob zadnjih rezultatih skupaj z visokimi vrednotenji so umirila pričakovanja rasti. Ob visokih vrednotenjih, geopolitičnih trenjih in negotovi bodoči politiki centralnih bank, vlagatelji ostajajo previdni in delnice volatilne. Negotovost v tehnološki sektor in azijske trge vnaša vmešavanje kitajskih oblasti v ekonomijo in sam ustroj ter pravila trga. Obveznice so drage, saj so donosi popravljeni za inflacijska pričakovanja mizerni, večinoma negativni, skupaj z negativnimi bančnimi donosi pa vlagatelje še naprej silijo predvsem v delniške naložbe in nepremičnine. Razpršitev portfelja ostaja prioriteta in portfelj je priporočljivo razdeliti v različne razrede, med delnice, obveznice oziroma denar. Naložbe izven tehnološkega sektorja ostajajo privlačne zaradi nižjih vrednotenj ter drugačne dinamike razvoja panoge. Utež v obliki posameznih skladov naj predstavljajo panoge, ki so bolje prestale krizo in kjer vrednotenja niso pretirana. Sem uvrščamo predvsem zdravstvo (tudi skozi demografske trende), dele industrije, zaradi infrastrukturnih stimulusov in prehoda na zeleno in oskrbo, prav tako zaradi prehoda na »zeleno« energijo. Dodamo pa lahko se selektivno panogo ožje in široke potrošnje. Med regijami po privlačnosti izstopa Evropa, pri ZDA je zaradi velike uteži IT podjetij potrebna večja previdnost, Kitajska in s tem trgi v razvoju pa je zaradi zadnjih dogodkov ostaja tvegana in s tem manj privlačna za bolj kratkoročno naravnane vlagatelje, saj zaradi vmešavanja politike v gospodarstvo težko predvideti poslovanje podjetij. Za potrpežljive dolgoročno naravnane vlagatelje se zaradi ugodnih vrednotenj kažejo določene naložbene priložnosti. Za manjši del portfelja lepi dividendni donosi in privlačna vrednotenja ohranjajo privlačnost naše regije centralne in jugovzhodne Evrope. Kot zaščita pred inflacijo ostajata energija in materiali in bolj špekulativne finance, predvsem banke, še posebej v primeru, če bo inflacija presegla pričakovanja. Vlagatelji z dolgimi varčevalnimi cilji naj vztrajajo in nadaljujejo s periodičnimi vplačili, tisti, ki bi investirali večji znesek, pa naj le tega razporedijo na daljše časovno obdobje. Digitalizacija, avtomatizacija, e-trgovina, delo od doma, čistejša energija, poslovanje v skladu z družbenimi normami in spoštovanje t.i ESG priporočil so dolgoročni trendi in osredotočenost na dolgoročne trende se skozi zgodovino kaže kot pomembna komponenta doseganja nadpovprečnih donosov.
