Sredi avgusta je SBI TOP, borzni indeks domačih blue chipov, dosegel in kratkotrajno tudi presegel psihološko vrednost 1200 točk, nato pa so se cene delnic obrnile navzdol. Eden od razlogov za to so vsekakor izplačane dividende za leto 2020, verjetno pomembnejši pa je bil negotov čas, v katerega smo vstopili zaradi razmišljanja svetovnih centralnih bank (predvsem ameriškega Fed) o postopnem umikanju močnih monetarnih stimulusov, ki so jih namenili trgom ob izbruhu pandemije.

Vendar odpiranje gospodarstev ne gre brez težav. Ker je v minulem letu in pol zaradi epidemioloških ukrepov gospodarstvo delalo bolj kot ne na pol, zdaj povečano povpraševanje po vseh izdelkih ustvarja težave predvsem v proizvodnji redkejših dobrin, kot so polprevodniki – in pa seveda logistiki. In to prav v času, ko so pred nami božično-novoletni prazniki, obdobje, ki je za trgovino najpomembnejši del leta. Z zahodne obale ZDA, kjer pristanišča okoli Los Angelesa ustvarijo kar 30 odstotkov prometa cele države, v teh dneh poročajo o rekordnih številkah ladij s kontejnerji, ki čakajo pred pristanišči. Zadeve so šle minuli teden celo tako daleč, da je moral posredovati in organizirati sestanek z luškimi upravami celo sam ameriški predsednik Biden.

Morebitne podobne situacije v prihodnjih tednih niso izključene niti v Evropi, če vemo, da so ZDA s svojimi tradicionalnimi nakupovalnimi norostmi zahvalnega dne in črnega petka slab mesec pred evropskim božičem. K potencialni noriji v zadnjih mesecih leta bi lahko pripomogel začetek stavke delavcev italijanskih pristanišč, ki so jo zaradi zahtevanega pogoja PCT napovedali delavci pristanišča v Trstu za petek 15. oktobra. Kot vemo, je pristanišče v Trstu največji konkurent Luke Koper kot pristanišče v Benetkah, kamor bi se stavka po napovedih lahko razširila. V tem primeru bi ladjarji del tovora seveda morali dodatno preusmeriti v koprsko pristanišče.

Z veliko nestrpnostjo bomo zato pričakovali poslovne rezultate Luke Koper v drugi polovici leta, še posebno pa v zadnjem kvartalu. V Kopru, ki je že zdaj največje jadransko pristanišče po pretovoru kontejnerjev, so v prvi polovici leta zaključili kar nekaj velikih strateških naložb. Med njimi je najpomembnejše podaljšanje operativne obale prvega pomola za slabih sto metrov, kar jim je povečalo letne kapacitete pretovora zabojnikov za 50 odstotkov, na 1,5 milijona TEU. K temu sodijo tudi nove skladiščne površine, ki bodo končane prihodnje leto. Po letu 2022 sledi podobno povečanje zmogljivosti še na severni strani kontejnerskega terminala, tako da bodo v Luki Koper več kot pripravljeni na dokončanje drugega tira železniške proge Divača-Koper.

Dobre novice pa so minuli teden prišle tudi iz Petrola. Zaključili so namreč prevzem bivših bencinskih črpalk OMV na Hrvaškem, ki so v zadnjih letih poslovale pod blagovno znamko Crodux. Petrol je kupil 93 prodajnih mest (bencinskih črpalk), s katerimi je njihov tržni delež na Hrvaškem zrastel na 23 odstotkov. Za to so plačali 191 mio evrov in prevzeli še 19 milijonov evrov dolga. Glede na ocenjeni EBITDA Croduxa leta 2021 se ocenjena vrednost transakcije ocenjuje za precej ugodno.

 

 

 

Pregled dogajanja:

Stanje na trgih se je umirilo. Po korekciji v začetku oktobra je pretekli teden prinesel olajšanje. Trgi so se zopet okrepili in vlagatelji umirili. Položaj se sicer bistveno ni spremenil, a zmanjšan pritok slabih novic je deloval blagodejno. Še naprej je glavna tema politika centralnih bank in njen odziv na rastočo inflacijo na eni strani ter slabšanje makroekonomskih podatkov na drugi. Petkov podatek s trga dela v ZDA, ko je število novo zaposlenih namesto pričakovanih 500.000 doseglo le 194.000 je sicer presenetil vlagatelje, a obenem je upad nezaposlenosti nakazal, da ljudje v trenutnem okolju aktivno ne iščejo zaposlitve in s tem ohranjajo pritisk na rast plač, saj ostaja pomanjkanje pravih kadrov še naprej ena največjih težav podjetjih. Rast plač bi lahko okrepila inflacijske pritiske, ki jih analitiki in centralni bankirji še naprej označujejo za začasne. A močna rast cene energije in nekaterih surovin nakazuje, da se bo višja inflacija vlekla vsaj do pomladi, lahko pa še precej dlje v 2022.
Višje cene energentov in materialov bodo sedaj podjetja začela počasi vgrajevati v cene svojih izdelkov in storitev. Prav tako ostajajo odprti izzivi v logističnih verigah, kjer se nadaljuje pomanjkanje nekaterih sestavnih delov, največkrat se izpostavlja polprevodnike, a manjkajo tudi nekateri bolj preprosti sestavni deli. Cene energentov so se v Evropi umirile in znižale po izjavi Putina, da bo Rusija Evropi zagotovila zadostne količine plina, a ostajajo zelo volatilne, pa se zima ni niti začela. Evropske vlade se deloma zatekajo k omejevanju rasti cen, deloma k prepričevanju prebivalcev, da je to zgolj začasne narave, a vse skupaj ne vzbuja velikega zaupanja. Energetske težave se v večjem obsegu kot Evropi nadaljujejo na Kitajskem.
Centralna oblast je vladam posameznih pokrajin naročila, naj povečajo izkop premoga in proizvodnjo elektrike v termoelektrarnah, obenem pa omejila nekatere energijsko zelo potratne dele industrije. Zato se je npr. močno podražil aluminij. Skratka v tem povezanem oziroma globaliziranem svetu so aktivnosti povezane in ena poteza lahko povzroča težave na drugem koncu. Kako hitro bomo splezali iz luknje, ki je nastala po koronskem odprtju gospodarstev ter posledično pomanjkanju zaradi skoka porabe, ostaja odprto vprašanje.
Ameriški senat je uspel vprašanje omejitve zadolževanja prestaviti na december, podobno se je zamaknilo tudi vprašanje 3.500 milijard težkega paketa oživljanja ekonomije, kjer politične volje po sprejemu zaenkrat ni. Če k temu dodamo še željo po reformi zdravstvenega sistema ter bližino vmesnih ameriških volitev v kongres in senat, ki po anketah lahko premeša razmerja moči, potem bo letos Božiček res zelo zaposlen.

Kapitalski trgi so pretekli teden okrevali. Upad obvezniških trgov in s tem rast obrestnih mer dolgih obveznic se je umiril, prav tako rast dolarja, oboje kot posledica bolj umirjenih pričakovanj o zategovanju likvidnosti ter nižji bodoči inflaciji. Ali imajo ta pričakovanja tudi realno osnovo bomo videli v prihajajočih tednih, a njihov namen je zaenkrat uspel. Energetski trgi ostajajo nervozni in pozornost se je zadnje dni usmerila bolj na nafto, ki je po napovedi OPEC+, da ne bo spreminjal napovedane proizvodnje, nafto potisnila nad 80 dolarjev za sod. Energetski sektor tako ostaja najbolj donosen del globalnega indeksa z rastjo nekaj pod 3 %, sledita pa mu finance in široka potrošnja. Finance ostajajo glavni izbor vlagateljev kot panoga, ki nudi zaščito pred inflacijo in nadpovprečne donose v primeru dviga obrestnih mer. Tehnologija je tokrat v zlati sredini v zelenem območju rasti. Tu je potrebno narediti razliki med tehnološkimi giganti FAANG in manjšimi tehnološkimi podjetji, ki bi bila resnično bolj prizadeta ob dvigu obrestnih mer, saj bi vlagatelji zahtevali višje bodoče donose, medtem ko bi tehnološki velikani dvig previharili kot vsako drugo podjetje. Edini rdeči panogi pretekli teden ostajata oskrba ter nepremičnine. Izpostavimo lahko še zdravstvo, kjer vlagatelji še naprej ocenjujejo verjetnost uspeha zdravstvene reforme, vse skupaj pa krepi negativen sentiment v panogi. Na kitajskem trgu smo videli močan odboj delniškega trga, predvsem tehnoloških delnic, ki so bile najbolj prizadete v zadnjih mesecih. Na eni strani je bila kazen za tehnološko podjetje Meituan v višini 550 milijonov nižja od pričakovanj, kar so vlagatelji sprejeli kot popuščanje kitajskih oblasti, na drugi strani so nekatere delnice postale res poceni, kar je privabilo vlagatelje, ki iščejo cenejše a bolj tvegane naložbe. Odboj je bil silovit, ali bo tudi vzdržen pa ostaja odprto vprašanje. Splošna ocena je, da regulatoren pritisk kitajskih oblasti še ni končan, tako da lahko še naprej pričakujemo močno nihanje kitajskih delnic. A za potrpežljivega in dolgoročno naravnanega vlagatelja se tu odpirajo nakupne priložnosti. Na obvezniškem trgu donosi obveznic še naprej počasi rastejo. Ameriška 10-letna obveznica je tako prebila nivo 1,6 % letnega donosa, enaka nemška pa se je z -0,10 % negativnim donosom povsem približala ničli. Donose še naprej poganjajo ugibanja o inflaciji in časovnih rokih morebitnega dviga obrestnih mer, zato lahko še naprej  pričakujemo precejšnja nihanja.

NASVET ZA VLAGATELJE:

Gibanje na trgih narekujejo pričakovanja o nivoju obrestnih mer ter likvidnosti, ki jo zagotavljajo centralne banke. Inflacijska pričakovanja rastejo in višja inflacija bo očitno trajala dlje od pričakovanj javnosti. Tehnološke delnice in delnice e-trgovine ter dela od doma so segmenti z nadpovprečno rastjo poslovanja, ki temelji na dolgoročnih trendih, zato ostajajo privlačne, a nižje napovedi ob zadnjih rezultatih skupaj z visokimi vrednotenji so umirila pričakovanja rasti. Inflacija ostaja njihov glavni sovražnik. Ob visokih vrednotenjih, geopolitičnih trenjih in negotovi bodoči politiki centralnih bank, vlagatelji postajajo bolj previdni. Negotovost v tehnološki sektor in azijske trge vnaša vmešavanje kitajskih oblasti v ekonomijo in sam ustroj in pravila trga. Obveznice so drage, saj so donosi popravljeni za inflacijska pričakovanja mizerni, večinoma negativni, skupaj z negativni bančni donosi pa vlagatelje še naprej silijo predvsem v delniške naložbe in nepremičnine. Razpršitev portfelja ostaja prioriteta in portfelj je priporočljivo razdeliti v različne razrede, med delnice, obveznice oziroma denar. Naložbe izven tehnološkega sektorja ostajajo privlačne zaradi nižjih vrednotenj ter drugačne dinamike razvoja panoge. V ospredje zadnje tedne stopajo panoge energije, oskrbe in financ, kot zaščita v primeru inflacije ter seveda zaradi močne rasti cen energentov, ki se odražajo tudi v njihovih bilancah. Nižja vrednotenja v panogi zdravstva so zaradi vnovičnega poizkusa reforme ameriškega zdravstvenega sistema postala manj privlačna. Med regijami po privlačnosti izstopa Evropa, pri ZDA je zaradi velike uteži IT podjetij potrebna večja previdnost, Kitajska in s tem trgi v razvoju pa je zaradi zadnjih dogodkov ostaja tvegana in s tem manj privlačna za bolj kratkoročno naravnane vlagatelje, saj zaradi vmešavanja politike v gospodarstvo težko predvideti poslovanje podjetij. Za potrpežljive dolgoročno naravnane vlagatelje se zaradi ugodnih vrednotenj kažejo določene naložbene priložnosti. Za manjši del portfelja lepi dividendni donosi in privlačna vrednotenja ohranjajo privlačnost naše regije centralne in jugovzhodne Evrope. Vlagatelji z dolgimi varčevalnimi cilji naj vztrajajo in nadaljujejo s periodičnimi vplačili, tisti, ki bi investirali večji znesek, pa naj le tega razporedijo na daljše časovno obdobje. Digitalizacija, avtomatizacija, e-trgovina, delo od doma, čistejša energija, poslovanje v skladu z družbenimi in okoljskimi normami in spoštovanje t.i ESG priporočil so dolgoročni trendi in osredotočenost na dolgoročne trende se skozi zgodovino kaže kot pomembna komponenta doseganja nadpovprečnih donosov.

 

 

 

 

Pregled dogajanja:

Septembra je konec in prišel je oktober. Oba meseca pa sta pri vlagateljih nepriljubljena, saj po končanem poletnem zatišju prinašata volatilnost in popravek. Letos ni nič drugače, je pa skrb vlagateljev zaradi kopice neravnovesij v svetovni ekonomiji tokrat večja.

Glavni igralec na trgih ostajajo centralne banke s svojo zelo ohlapno denarno politiko. Skrbijo, da je likvidnost dobra in da se poplava denarja nadaljuje ter posledično ohranja nizke obrestne mere. Čeprav smo po zadnjem sestanku videli manjši skok obrestnih met predvsem pri obveznicah daljše ročnosti, pa obresti skozi prizmo zadnjih 20 let ostajajo ekstremno nizke. Vidimo, da inflacija tudi iz ust centralnih bankirjev postaja vse bolj »lepljiva«, kar pomeni, da bo očitno ostala povišana tudi v letu 2022. Beseda prehodno tako dobiva novo časovno dimenzijo, saj očitno prehodno postaja celotno leto 2022. Ocene, da bi se lahko inflacija v naslednjem letu gibala med 3,5 % in 5 % na letnem nivoju za razvite ekonomije, se v luči zadnjih izzivov zdi nizka.

Namreč cene energentov v Evropi in na Kitajskem rastejo še naprej. To s seboj prinaša rast cen industrijskih izdelkov, kar se na koncu prelije v višje cene za končne potrošnike. Cene energentov v Evropi so po rasti v zadnjem tednu dosegle nove rekorde in Bloombergov surovinski indeks, ki meri 23 najpogosteje uporabljenih energentov in surovin, je v ponedeljek dosegel najvišji nivo v zgodovini in presegel ekscesne vrednosti iz 2008 in 2011. Rast plina se seli še čez Atlantik, v ZDA. Svetovno gospodarstvo je globalizirano do te mere, da samotnih otokov ni več. Sprememba v Evropi ali Aziji ima posledice tudi v ZDA in obratno. Letošnja zima bo velik izziv tako za potrošnike kot tudi za industrijo. Države se problema lotevajo na različne načine, a vsi bi nekako nadzirali cene. A problem je, ker dobrin, v tem primeru plina in elektrike, ni dovolj. Cene lahko zamrznemo, a če plina in elektrike ni, ju pač ni. Potiskanje vedno večje količine denarja v omejeno količino dobrin do drugačnega rezultata kot je inflacija cen dobrin ne more pripeljati. Že v Jugoslaviji smo ugotovili, da to ne deluje, a zgodovinski spomin zahodnih držav te lekcije držav izza železne zavese ni vzel.

Pri energiji gre še za strateške napake pri prehodu na zeleno. Prestop bi moral biti postopen, a ker se hiti z izpolnjevanjem podnebnih ciljev in posledično zapiranjem vsega, kar temelji na fosilnih gorivih, bomo ceno plačali vsi skupaj v prihajajočem obdobju. Zaradi višjih cen energentov podjetja se znižujejo pričakovanja, kar slabša zaupanje gospodarstvenikov in napovedi prihodnje gospodarske rasti.

Dodatne težave še naprej povzroča trganje logističnih verig. V Združenem kraljestvu še naprej vlada veliko pomanjkanje voznikov tovornjakov. Vojska je začasno zapolnila vrzel in omilila krizo, a blago še naprej stoji na ladjah, v pristaniščih in skladiščih, kar vse bolj ogroža božično-novoletno sezono, ki je za trgovce z naskokom najbolj pomembna. To ni problem samo Velike Britanije. To je globalni problem. To je problem centralnih bank, ki so ustvarile toliko denarja iz nič. Zakaj bi nekdo vozil tovornjak, če lahko rudari Bitcoine, igra spletne igrice ali je vplivnež (ang. influencer) in pri tem zasluži več. Pri prehodu v digitalno družbo smo očitno pozabili, da v življenju še vedno večinoma potrebujemo otipljive stvari, ki jih nekdo izdela in potem dostavi.

Trgi so se odzvali na izzive omenjene v prejšnjem odstavku s padcem. Dolgo pričakovana korekcija je tu. Enostavno se je nabralo preveč tveganj, da bi trg lahko nadaljeval z rastjo. Evergrande in kitajski nepremičninski sektor še naprej vnašata nemir na svetovne trge, saj ni jasno, kako bo propad Evergranda vplival na ostale igralce na trgu ter tudi globalno. Določeni lokalni igralci prav tako ne zmorejo odplačevati obveznosti in pomanjkljiva komunikacija kitajskih oblasti problem lahko potencira.

Izzivi v logističnih verigah in visoka vrednotenja so začela pritiskati tudi na največja tehnološka podjetja, ki tokrat očitno ne bodo zadržala trga na rekordnih vrednostnih. Facebookov izpad sistema v ponedeljek je pokazal krhkost IT sistemov in odvisnost ekonomije od digitalnih orodij. Padec FB je bil s 5 % sicer velik, a nič dramatičnega v luči rasti v zadnjih 12 mesecih. A IT panoga je v zadnjem tednu daleč najslabša panoga z več kot 5 % upadom. Sledijo ji še panoge široke potrošnje in komunikacij s 3,5 % upadom, v obeh panogah pa so močni igralci s področja e-trgovine, digitalizacije in IT na splošno. Edina panoga v zelenih številkah s 3 % rastjo je energija, kar je posledica rasti cen energentov. Rahlo negativen donos so sicer pridelale panoge financ, oskrbe in nepremičnine, vsem pa je skupno, da veljajo za panoge nadpovprečno odporne na inflacijo. Inflacija tako postaja eden glavnih dejavnikov na trgu in očitno se bo selitev kapitala iz tehnološkega sektorja v energijo, finance in oskrbe nadaljevala, saj so vse tri panoge še naprej podpovprečno zastopane v portfeljih vlagateljev. Trend, ki je bil začet poleti se bo tako po našem mnenju nadaljeval, saj visoke cene energentov sploh še niso vračunane v cene delnic podjetij iz panog energije in oskrbe. Obenem so vrednotenja v obeh panogah zmerna in dividende privlačne.

Kljub naraščajoči nihajnosti obvezniškega trga pa so obrestne mere gledano dolgoročneje še zmeraj nizke in tudi zadnji teden ni prinesel velikih sprememb. Donosnost 10-letne ameriške obveznice je 1,5 %, podobne nemške pa okoli -0,21 %. V prihajajočih tednih lahko pričakujemo počasno rast donosnosti, predvsem zaradi višje inflacije. Realni donosi bodo še naprej močno negativni. Dolar je nekoliko pridobil in se premaknil na nivo 1,16 dolarja za evro. Močan dolar nekoliko preseneča, a zdi se da je dosegel nivo, kjer bo na podlagi trgovanja preteklih dveh let le stežka še kaj pridobil, razen če se na trgu razvije močna korekcija in se bodo vlagatelji umikali v varnejše ameriške zakladne menice.

NASVET ZA VLAGATELJE:

Gibanje na trgih narekujejo pričakovanja o nivoju obrestnih mer ter likvidnosti, ki jo zagotavljajo centralne banke. Inflacijska pričakovanja rastejo in višja inflacija bo očitno trajala dlje od pričakovanj javnosti. Tehnološke delnice in delnice e-trgovine ter dela od doma so segmenti z nadpovprečno rastjo poslovanja, ki temeljo na dolgoročnih trendih, zato ostajajo privlačni, a nižje napovedi ob zadnjih rezultatih skupaj z visokimi vrednotenji so umirila pričakovanja rasti. Inflacija ostaja njihov glavni sovražnik.

Ob visokih vrednotenjih, geopolitičnih trenjih in negotovi bodoči politiki centralnih bank, vlagatelji postajajo bolj previdni in trgi drsijo v korekcijo. Negotovost v tehnološki sektor in azijske trge vnaša vmešavanje kitajskih oblasti v ekonomijo in sam ustroj ter pravila trga.

Obveznice so drage, saj so donosi, popravljeni za inflacijska pričakovanja, mizerni, večinoma negativni, skupaj z negativni bančni donosi pa vlagatelje še naprej silijo predvsem v delniške naložbe in nepremičnine.

Razpršitev portfelja ostaja prioriteta in portfelj je priporočljivo razdeliti v različne razrede, med delnice, obveznice oziroma denar. Naložbe izven tehnološkega sektorja ostajajo privlačne zaradi nižjih vrednotenj ter drugačne dinamike razvoja panoge. V ospredje zadnje tedne stopajo panoge energije, oskrbe in financ, kot zaščita v primeru inflacije ter seveda zaradi močne rasti cen energentov, ki se odražajo tudi v njihovih bilancah. Nižja vrednotenja v panogi zdravstva so zadnji teden zaradi vnovičnega poizkusa reforme ameriškega zdravstvenega sistema postala manj privlačna. Med regijami po privlačnosti izstopa Evropa, pri ZDA je zaradi velike uteži IT podjetij potrebna večja previdnost, Kitajska in z njo trgi v razvoju pa je zaradi zadnjih dogodkov ostajajo tvegani in s tem manj privlačni za bolj kratkoročno naravnane vlagatelje, saj je zaradi vmešavanja politike v gospodarstvo težko predvideti poslovanje podjetij. Za potrpežljive dolgoročno naravnane vlagatelje se zaradi ugodnih vrednotenj kažejo določene naložbene priložnosti. Za manjši del portfelja lepi dividendni donosi in privlačna vrednotenja ohranjajo privlačnost naše regije centralne in jugovzhodne Evrope.

Vlagatelji z dolgimi varčevalnimi cilji naj vztrajajo in nadaljujejo s periodičnimi vplačili, tisti, ki bi investirali večji znesek, pa naj le tega razporedijo na daljše časovno obdobje. Digitalizacija, avtomatizacija, e-trgovina, delo od doma, čistejša energija, poslovanje v skladu z družbenimi in okoljskimi normami in spoštovanje t.i ESG priporočil so dolgoročni trendi in osredotočenost na dolgoročne trende se skozi zgodovino kaže kot pomembna komponenta doseganja nadpovprečnih donosov.

 

 

Pregled dogajanja:

Kako hitro se optimizem obrne v pesimizem? Čeprav smo zadnjih nekaj tednov opozarjali, da trgi izgledajo utrujeni, pa so zadnji teden obrambni nasipi popustili in imamo korekcijo. Vzroki zanjo so sicer večplastni, trgom pa služijo predvsem kot izgovor, da realizirajo visoke dobičke letošnjega leta ter zmanjšajo izpostavljenost tveganim naložbam v obdobju povečane negotovosti. Povod za korekcijo je grožnja stečaja enega največjih kitajskih nepremičninskih podjetij Evergrande, ki ima 300 milijard dolga in številne projekte, ki jih je financiral z dolgom. Sprva na Kitajskem, kasneje pa tudi drugod po svetu se je razširil strah, kako močno lahko stečaj vpliva na ostale udeležence, saj je denar dolžan vlagateljem, kupcem stanovanj, proizvajalcem in podjetjem, ki so zanj gradila nepremičnine. Dodatno je strah okrepil pristop kitajskih oblasti, za katere se zdi, da tudi skozi ta pričakovani stečaj izvajajo politiko »discipliniranja« podjetij ter uvajanja dolgoročnih sprememb v ekonomijo. Zato je pod pritiskom celoten nepremičninski sektor, ne samo na Kitajskem, ampak tudi v Hong Kongu. V ZDA se zapleta pri sprejemu »dodatka« k proračunu za 2022 v višini 3,5 trilijona dolarjev. Ta dodatek predstavlja združene politike podpore gospodarstvu ter razvoja v smeri, kamor demokrati želijo iti (npr. zelene politike). Republikanci temu paketu nasprotujejo in so bolj naklonjeni manjšemu, 1,75 trilijona velikemu dodatku. A tudi tu so težave, saj je v obeh primerih potrebno dvigniti oziroma odmrzniti zgornji nivo zadolževanja države, čemur pa republikanci močno nasprotujejo. Fed naj bi ta teden sporočil, kako bo začel zmanjševati likvidnost, kar precej skrbi vlagatelje, a v trenutni situaciji, ko se rast gospodarstev ohlaja, trgi pa krvavijo, velikih premikov v likvidnosti ni za pričakovati. V Evropi so ta konec tedna volitve v Nemčiji in napovedi kažejo na kanclerja iz vrst socialdemokratov ter koalicijo SPD in zelenih s tretjim partnerjem, ki pa še ni definiran. Podjetja večjih sprememb ne pričakujejo, pričakuje pa se nekoliko bolj sproščeno trošenje in zadolževanje ter fokus na zeleni transformaciji gospodarstva. Cene energentov, predvsem plina in elektrike še naprej rastejo in zdi se, da so to končno opazili tudi vlagatelji. Cene dosegajo nove rekorde in rast od začetka leta na večini pomembnejših trgov presega 100 %. Kar skrbi še bolj je, da zaradi nezadovoljive ponudbe zaloge ostajajo rekordno nizke za ta del leta. Pred zimo in če bo zima huda je že slišati, da lahko pride do omejitev porabe, še posebej v industriji. V VB je v zadnjih tednih propadlo sedem ponudnikov električne energije in plina, ker količin in cen niso imeli zakupljenih, tako da se sedaj ugiba, kako bo država posredovala na »zlomljenem« trgu. Če bodo cene še naprej ostale na visokih nivojih lahko pričakujemo precej višjo inflacijo dlje časa kot so jo napovedovali centralni bankirji, kar bo povprečnega potrošnika to zimo precej udarilo po žepu.

Kapitalski trgi so zadnji teden videli precejšen obrat. Obvezniški trgi so postali bolj volatilni, a večjega premika v donosih ni bilo. Ameriška 10-letna obveznica ostaja na nivoju okoli 1,35 %, nemška 10-letna obveznica pa na nivoju -0,30 %. Večje premike imamo na delniških trgih. Glavni indeksi so se znižali za okoli 5 % od vrha, tudi Japonska, ki je najboljši trg zadnjih nekaj tednov, je končno popustila in zaključila v rdečih številkah. Premiki med panogami in delnicami so sicer različni, a velika večina je v rdečih številkah, med njimi vse panoge. Najbolje se je godilo defenzivni panogi zdravstva, kjer je bil upad majhen, na vseh ostalih panogah je bil več kot 2 %, materiali so upadli za 6 %. Razloge lahko iščemo predvsem v močnih pocenitvah nekaterih materialov, kot je železo, na globalnih trgih, kar je močno znižalo pričakovanja vlagateljev o bodočih dobičkih. Tudi rast cen energentov kot sta plin in elektrika panogama energije in oskrbe niso pomagali do zelenih številk, saj vlagatelji zaradi vmešavanja držav (primeri npr. Španije) v poslovanje in marže ne vidijo, da bi se te visoke cene prelile v dobičke podjetij. Tudi sama podjetja iz panoge ostajajo previdna pri napovedih. Ta teden sodelujemo na konferenci predvsem nemško govorečih srednje velikih podjetij v Nemčiji, že drugič zapored le on-line. Prva dva dneva nakazujeta, da so podjetja sicer previdna, a hkrati optimistična, da bodo tudi v letu 2022 uspela zrasti. Največ optimizma je prisotnega pri podjetjih, ki rastejo z novimi poslovnimi modeli. E-trgovina, avtomatizacija, digitalizacija, okoljska vzdržnost in široko spoštovanje pravic vseh deležnikov, predvsem okolja, je osrednja tema konference in nekaj o čemer govorijo tudi stara industrijska podjetja ali pa podjetja iz panoge oskrbe in materialov. Najslabše se še naprej godi kitajskemu delniškemu trgu (skupaj s Hong Kongom), kjer se vmešavanje kitajske države v ustroj gospodarstva nadaljuje. Najnovejša »priporočila« vplivajo na nepremičninski trg, saj želi država poceniti cene stanovanj in s tem zmanjšati socialno stisko revnejšega dela prebivalstva. Odziv na delnicah nepremičninskih podjetij, ki predstavljajo pomemben delež gospodarstva v Hong Kongu je bil močan, kar je indeks znova potisnilo močno v rdeče številke. Vlagatelji se tako sprašujejo, ali je celoten kitajski trg že dovolj upadel da je primeren za nakupe. Enoznačnega odgovora ni, a zdi se da je mogoče previdnost na mestu in da se izplača še nekoliko počakati, čeprav so vrednotenja nekaterih podjetij nizka in zelo privlačna.

NASVET ZA VLAGATELJE:

Gibanje na trgih narekujejo pričakovanja o nivoju obrestnih mer ter likvidnosti, ki jo zagotavljajo centralne banke. Inflacijska pričakovanja ostajajo povišana in višja inflacija bo očitno trajala dlje od pričakovanj javnosti. Pandemija ostaja neznanka, geopolitika oz. dogajanje na Kitajskem pa dodaja svoj delež k premikom trga. Tehnološke delnice in delnice e-trgovine ter dela od doma so segmenti z nadpovprečno rastjo poslovanja, ki temelji na dolgoročnih trendih, zato ostajajo privlačne, a nižje napovedi ob zadnjih rezultatih skupaj z visokimi vrednotenji so umirila pričakovanja rasti. Ob visokih vrednotenjih, geopolitičnih trenjih in negotovi bodoči politiki centralnih bank, vlagatelji postajajo bolj previdni. Negotovost v tehnološki sektor in azijske trge vnaša vmešavanje kitajskih oblasti v ekonomijo in sam ustroj ter pravila trga. Obveznice so drage, saj so donosi popravljeni za inflacijska pričakovanja mizerni, večinoma negativni, skupaj z negativnimi bančnimi donosi pa vlagatelje še naprej silijo predvsem v delniške naložbe in nepremičnine. Razpršitev portfelja ostaja prioriteta in portfelj je priporočljivo razdeliti v različne razrede, med delnice, obveznice oziroma denar. Naložbe izven tehnološkega sektorja ostajajo privlačne zaradi nižjih vrednotenj ter drugačne dinamike razvoja panoge. Utež v obliki posameznih skladov naj predstavljajo panoge, ki so bolje prestale krizo in kjer vrednotenja niso pretirana. Sem uvrščamo predvsem zdravstvo (tudi skozi demografske trende), dele industrije, zaradi infrastrukturnih stimulusov in prehoda na zeleno ter oskrbo, prav tako zaradi prehoda na »zeleno« energijo. Dodamo pa lahko še selektivno panogo ožje in široke potrošnje. Med regijami po privlačnosti izstopa Evropa, a previdno pred nemškimi volitvami, pri ZDA je zaradi velike uteži IT podjetij potrebna večja previdnost, Kitajska in s tem trgi v razvoju pa je zaradi zadnjih dogodkov ostaja tvegana in s tem manj privlačna za bolj kratkoročno naravnane vlagatelje, saj zaradi vmešavanja politike v gospodarstvo težko predvideti poslovanje podjetij. Za potrpežljive dolgoročno naravnane vlagatelje se zaradi ugodnih vrednotenj kažejo določene naložbene priložnosti. Za manjši del portfelja lepi dividendni donosi in privlačna vrednotenja ohranjajo privlačnost naše regije centralne in jugovzhodne Evrope. Kot zaščita pred inflacijo ostajata energija in materiali, ki so v zadnjih tednih doživeli 30% korekcijo in bolj špekulativne finance, predvsem banke, še posebej v primeru, če bo inflacija presegla pričakovanja. Vlagatelji z dolgimi varčevalnimi cilji naj vztrajajo in nadaljujejo s periodičnimi vplačili, tisti, ki bi investirali večji znesek, pa naj le tega razporedijo na daljše časovno obdobje. Digitalizacija, avtomatizacija, e-trgovina, delo od doma, čistejša energija, poslovanje v skladu z družbenimi in okoljskimi normami in spoštovanje t.i ESG priporočil so dolgoročni trendi in osredotočenost na dolgoročne trende se skozi zgodovino kaže kot pomembna komponenta doseganja nadpovprečnih donosov.

 

 

 

 

Pregled dogajanja:
Zadnje dni se krepi negotovost pred jesenskimi meseci. Trgi kažejo utrujenost in ne želijo višje, čeprav centralne banke še naprej obilno skrbijo za likvidnost. Pandemija ostaja glavna neznanka in dokončnega odgovora, ali je cepivo res učinkovito ali ne prav tako še ni. Bolj precepljene države so se tudi bolj odprle, ker je število hospitaliziranih in umrlih nižje kot lani jeseni in letos spomladi, a te številke so nižje tudi pri manj precepljenih državah. Vlagatelji so zato po mesecih močne rasti na trgih previdnejši in so povečali delež denarja v portfeljih. Jesensko zimsko obdobje bodo očitno previdnejši, da se pokaže učinkovitost ukrepov in cepiv. Pokoronsko poletno odprtje in navdušenje se je umirilo in gospodarski kazalci ter napovedi se pospešeno znižujejo. Ostajamo v območju rasti a položaj je precej manj rožnat kot pred dvema mesecema. Težave v dobavnih verigah in logistiki ostajajo akutne in še naprej hromijo proizvodnjo ter prodajo. Najočitnejše so pri polprevodnikih, saj so pomemben del množice izdelkov, a tudi na nekatere druge komponente je potrebno čakati mesece. Vrsta ladij, ki čaka na raztovarjanje pred ameriškimi pristanišči na zahodni obali je rekordna in čakalna doba se podaljšuje tudi na 30 dni in več. To prinaša uničujoč cikel, saj čakanje na raztovarjanje še podaljšuje dobavne roke zaradi tega, ker ladje samo čakajo in ne počno nič. To tudi potiska vozarine in s tem strošek transporta navzgor. Podjetja to prevalijo na kupce in vidimo, da cene pri proizvajalcih pospešeno rastejo. To se mora prej ali slej preliti v končne cene za potrošnike. Zato lahko mirno trdimo, da bo inflacija v prihodnjih šestih do dvanajstih mesecih višja od pričakovanj, kako visoka pa ostaja neznanka. Centralne banke ohranjajo formulacijo, da je višja inflacija začasna, a če le-ta traja leto ali dve je to velika razlika, ki jo trgi še niso vračunali v svoje nivoje. Tu ne pomaga nadaljnja močna rast elektrike in plina na svetovnih borzah, ki vse bolj skrbijo države in jih silijo v dodatne ukrepe, kot so ali omejevanje cen ali pa pomoč za najbolj ranljive skupine prebivalstva. Centralne banke s svojo ohlapno denarno politiko še naprej skrbijo za nizke obrestne mere. ECB je pretekli teden ohranila denarno politiko praktično nespremenjeno, čeprav je rahlo zmanjšala likvidnost skozi odkupe obveznic. A to zmanjšanje je komaj opazno in trg se je na to odzval pozitivno. Z jesenskim slabšanjem gospodarskih kazalcev se verjetnost za močnejše zaostrovanje denarne politike močno zmanjšuje, kar ohranja trge na visokih nivojih. Po umiku ZDA iz Afganistana se geopolitično položaj umirja in Kitajska počasi prevzema primat vodilne azijske sile, ki bo urejala tudi geopolitičen ustroj azijske celine. Američani pa se bodo očitno več ukvarjali sami s sabo. A kitajska ima še naprej svoje notranje politične izzive. Pritisk na gospodarstvo se nadaljuje in novi ukrepi se pojavljajo na nekaj dni. Zadnje govorice, ki se po navadi pokažejo za resnične so, da partija pritiska na razbitje Alipay storitve. Razbitje internetnih velikanov na manjše kose je nekaj, kar bi kratkoročno imelo precej negativen vpliv na trg, dolgoročno pa bi lahko delovalo pozitivno tako na vse uporabnike kot tudi na gospodarsko rast. A ker je komunikacija slaba in le kapljična, vlagatelji ostajajo previdni in kitajske delnice zelo špekulativne ter s tem volatilna naložba.

Rast na delniških trgih je zastala. Negotovost glede pandemije ter visoka vrednotenja so terjala svoj »davek« in vlagatelji so postali previdnejši. Skozi prizmo zadnjih šest mesecev so donosi še vedno fantastični in popravek med 5 % in 10 % bi bil dobrodošel, a zaenkrat ravno velika likvidnost v sistemu močnejšega popravka ne dopušča. Zgoditi se mora nekaj novega, da bi nakupna vnema ob vsakem manjšem popravku zvodenela in dopustila malo večjo korekcijo. Med regijami zadnji teden izstopa Japonska, saj edina beleži pozitivno, skoraj 5 % rast. Vzrok so pričakovane spremembe v gospodarski politiki novega premierja, kot je npr. oživitev nuklearnih elektrarn. Vse ostale regije so v sivem povprečju rahlega padca. Bolj zanimivo je panožno dogajanje. Edina v zelenem območju je energija, saj se na rast cen plina, ki dosega rekordne vrednosti in cen nafte, ki je zopet nad 70 dolarjev za sod, tudi delnice iz panoge odzivajo pozitivno. Dobro se zaradi višanja pričakovanj inflacije držijo še delnice financ, predvsem bank, in pa široka potrošnja. Najslabše je šlo panogi zdravstva, kjer so informacije, da stroka »še« ne priporoča 3. odmerka cepiva v ZDA ter ponovno odpiranje teme o omejitvi cen zdravil s strani demokratov negativno vplivale na celotno panogo. Med najbolj negativnimi sta bili še industrija, ki jemlje predah po močni rasti v zadnjih 6 mesecih ter informacijska tehnologija zaradi visokih vrednotenj ter deloma že omenjenih posegov kitajskih oblasti proti kitajskim internetnim gigantom.

Evropske delnice so še naprej pod vplivom nemških volitev, kjer ankete dva tedna pred volitvami nakazujejo prevlado socialdemokratov, a več kot 50 % verjetnost za koalicijo socialdemokratov, zelenih in liberalcev. Koalicija velikih sprememb ne bi prinesla, lahko pa pričakujemo okrepitev investicij v zeleni prehod ter mogoče nekoliko manj restriktivno fiskalno politiko predvsem v smeri manj strogega nadzorovanja proračunskih primanjkljajev, kar bo na nivoju Evrope dobro predvsem za bolj zadolžene južne države. Dolar in evro ostajata stabilna na nivoju okoli 1,18 dolarja za evro. Tudi obvezniški trgi ostajajo stabilni, čeprav poplava izdaj v zadnjem času, tako podjetniških kot državnih in zelenih obveznic nekoliko zmanjšuje pripravljenost vlagateljev sprejemati izredno nizke fiksne donose. A ker trgu likvidnost diktirajo centralne banke premika zaenkrat ni za pričakovat.

NASVET ZA VLAGATELJE:
Smer trgov narekujejo pričakovanja o nivoju obrestnih mer ter likvidnosti, ki jo zagotavljajo centralne banke. Inflacijska pričakovanja ostajajo povišana in višja inflacija bo očitno trajala dalj od pričakovanj javnosti. Pandemija ostaja neznanka, geopolitika oz. dogajanje na kitajskem pa dodaja svoj delež k premikom trga. Tehnološke delnice in delnice e-trgovine ter dela od doma so segmenti z nadpovprečno rastjo poslovanja, ki temelji na dolgoročnih trendih, zato ostajajo privlačne, a nižje napovedi ob zadnjih rezultatih skupaj z visokimi vrednotenji so umirila pričakovanja rasti. Ob visokih vrednotenjih, geopolitičnih trenjih in negotovi bodoči politiki centralnih bank, vlagatelji postajajo bolj previdni. Negotovost v tehnološki sektor in azijske trge vnaša vmešavanje kitajskih oblasti v ekonomijo in sam ustroj in pravila trga. Obveznice so drage, saj so donosi popravljeni za inflacijska pričakovanja mizerni, večinoma negativni, skupaj z negativni bančni donosi pa vlagatelje še naprej silijo predvsem v delniške naložbe in nepremičnine. Razpršitev portfelja ostaja prioriteta in portfelj je priporočljivo razdeliti v različne razrede, med delnice, obveznice oziroma denar. Naložbe izven tehnološkega sektorja ostajajo privlačne zaradi nižjih vrednotenj ter drugačne dinamike razvoja panoge. Utež v obliki posameznih skladov naj predstavljajo panoge, ki so bolje prestale krizo in kjer vrednotenja niso pretirana. Sem uvrščamo predvsem zdravstvo (tudi skozi demografske trende), dele industrije, zaradi infrastrukturnih stimulusov in prehoda na zeleno in oskrbo, prav tako zaradi prehoda na »zeleno« energijo. Dodamo pa lahko se selektivno panogo ožje in široke potrošnje. Med regijami po privlačnosti izstopa Evropa, a previdno pred nemškimi volitvami, pri ZDA je zaradi velike uteži IT podjetij potrebna večja previdnost, Kitajska in s tem trgi v razvoju pa je zaradi zadnjih dogodkov ostaja tvegana in s tem manj privlačna za bolj kratkoročno naravnane vlagatelje, saj zaradi vmešavanja politike v gospodarstvo težko predvideti poslovanje podjetij. Za potrpežljive dolgoročno naravnane vlagatelje se zaradi ugodnih vrednotenj kažejo določene naložbene priložnosti. Za manjši del portfelja lepi dividendni donosi in privlačna vrednotenja ohranjajo privlačnost naše regije centralne in jugovzhodne Evrope. Kot zaščita pred inflacijo ostajata energija in materiali in bolj špekulativne finance, predvsem banke, še posebej v primeru, če bo inflacija presegla pričakovanja. Vlagatelji z dolgimi varčevalnimi cilji naj vztrajajo in nadaljujejo s periodičnimi vplačili, tisti, ki bi investirali večji znesek, pa naj le tega razporedijo na daljše časovno obdobje. Digitalizacija, avtomatizacija, e-trgovina, delo od doma, čistejša energija, poslovanje v skladu z družbenimi in okoljskimi normami in spoštovanje t.i ESG priporočil so dolgoročni trendi in osredotočenost na dolgoročne trende se skozi zgodovino kaže kot pomembna komponenta doseganja nadpovprečnih donosov.