Aktualno
Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje
Ekipa upraviteljev Generali Investments je pripravila povzetek trenutnega dogajanja z vplivi na kapitalske trge.
Pregled dogajanja
Pretekli teden se je v noči iz srede na četrtek pričela ruska invazija na Ukrajino. Kljub predhodnim svarilom in napovedim zahoda, je svet šokirano spremljal začetek največjega vojaškega napada na evropskih tleh po drugi svetovni vojni. Putin je kot cilj vojaške operacije navedel demilitarizacijo Ukrajine, a njegovi resnični nameni ostajajo nejasni. Najbolj verjetno se zdi, da je bila Putinova želja na mesto trenutne ukrajinske vlade postaviti Rusiji naklonjeno oblast, s čimer bi Ukrajina prešla pod ruski nadzor ter bila nato, podobno kot Krim leta 2014, del ruskega interesnega območja. Dogajanju primerna je bila tudi reakcija na kapitalskih trgih. Borze po svetu so četrtkovo trgovanje začele globoko v negativnem območju. Negotovost se je naselila v bolj ali manj vse segmente trga tako na geografskem, kot panožnem nivoju.
Odraz na kapitalskih trgih
Po začetni paniki je minuli četrtek in petek na trgih sledil preobrat. Vlagatelji so ocenili, da napad ne bi smel občutno zamajati ameriškega gospodarstva in poslovanja največjih podjetij, saj Rusija za razliko od Evrope ni pomembna trgovinska partnerica ZDA, prav tako pa začetne sankcije zahoda niso bile tako drastične, kot se je sprva pričakovalo. Indeks največjih ameriških tehnoloških podjetij je v četrtek med najvišjo in najnižjo točko dnevnega trgovanja zanihal kar za 6,8 odstotka ter vmes za kratko obdobje celo vstopil v območje medvedjega trga (20-odstotni padec od lokalnega vrha). Kljub temu, da takšni volatilnosti na trgih nismo bili priča od začetka pandemije marca 2020, sta tako Nasdaq, kot S&P 500 pretekli teden zaključila v pozitivnem območju. K silovitem odboju konec tedna, so bržkone pripomogle tudi špekulacije o tem, da bi lahko ameriška centralna banka zaradi povečane negotovosti bolj zadržano pristopila k zaostrovanju denarne politike v bližnji prihodnosti. V senci vojne med Ukrajino in Rusijo je svoje redno letno pismo delničarjem predstavil eden najbolj slavnih vlagateljev vseh časov, Warren Buffet. Za njegovim konglomeratom – Berkshire Hathaway, je izjemno uspešno leto, v katerem se je dobiček iz poslovanja podjetja povečal za četrtino. Buffet je poudaril, da so zaradi dolgoletnih izjemno nizkih obrestnih mer vrednotenja na trgu relativno visoka, posledično ima Berkshire znaten del svojega portfelja tudi v denarju, čakajoč na priložnosti v obliki padcev vrednosti na trgu.
Precej manj si je po četrtkovem šoku opomogel evropski delniški trg. Podjetja na stari celini so za razliko od ameriških bolj vpeta v poslovanje z vzhodnim trgom. Države, zlasti Nemčija in Italija, pa so zelo odvisne od ruskih energentov. Vsi pomembni evropski delniški indeksi so teden zaključili v rdečem. Indeks 40 največjih nemških podjetji DAX je na tedenski ravni izgubil dobre 3 odstotke, a v začetku tega tedna so se izgube še stopnjevale. Če so bile nekatere evropske države takoj po napadu s sankcijami še precej zadržane, pa so se čez vikend stališča pomembnih voditeljev zaostrila. Predvsem nemški kancler Olaf Scholz je napovedal velik preobrat državne politike na področju energetike in obrambe, celoten evropski vrh pa se tokrat zdi enoten in neomajen v boju proti preteči nevarnosti, tudi za ceno višjih cen energije, ki bodo bržkone dodatno stopnjevale vsesplošno rast življenjskih stroškov in spodrezale gospodarsko rast. Sicer pa naj bi bil direkten vpliv morebitnih povračilnih sankcij na evropski izvoz relativno blag, saj izvoz v Rusijo predstavlja le 3 odstotke celotnega izvoza EU.
Stanje na ruskem trgu je bistveno slabše kot drugod po svetu. Po tem, ko je zahod napovedal izključitev nekaterih bank iz sistema SWIFT in zamrznitev premoženja ruske centralne banke, se je le-ta v ponedeljek odzvala s korenitimi ukrepi, med drugim so ogromen odliv kapitala vsaj začasno preprečili z zamikom odprtja borze in dvigom obrestne mere iz 10 na kar 20 odstotkov. Ruske delnice so od začetka leta izgubile več kot 40 odstotkov, a zaradi sankcij postaja trgovanje z njimi vse težje in zdi se, da bo ruski kapitalski trg namenjen zgolj in samo še ruskim državljanom. Omejitve za tuja podjetja ter spoštovanje sankcij sta prisilila velike tuje vlagatelje k umiku (BP, Shell, Daimler trucks itd.). Odprt pa ostaja status podjetij, ki ostajajo. Putin grozi, da je eden izmed povračilnih ukrepov tudi nacionalizacija vsega tujega premoženja v Rusiji. Ostali trgi v razvoju so pod vtisom dogajanja v Ukrajini izgubljali, a so bile izgube precej manjše kot pri ruskih delnicah.
Prav tako je udarec doživel domači indeks SBITOP. Padec so vodile delnice Krke, za katero Rusija in Ukrajina predstavlja enega ključnih trgov s skoraj 30-odstotnim deležem prodaje. Negativna reakcija vlagateljev je tako razumljiva, še posebej ker ni jasno kako bo poslovanje teklo v prihodnje. Tudi cene delnic ostalih največjih domačih podjetij so izgubljale. SBITOP je v primerjavi z lokalnim vrhom, doseženem januarja, zdrsnil že za več kot 15 odstotkov.
NASVET ZA VLAGATELJE:
Položaj in s tem trgi se v luči dogodkov v Ukrajini spreminjajo iz dneva v dan. Zaradi tega je težko predvidevati, kakšna je najboljša strategija za prihodnost. Negotovost je velika in investiranje v takem okolje je na kratek rok lahko zelo nepredvidljivo.
Kratkoročno se zdi, da je najbolje počakati, da se položaj nekoliko umiri ali postane jasnejši. Sankcije in s tem njihov negativen učinek na gospodarstva so dano dejstvo. Pričakujemo lahko višjo inflacijo, trgi posledično pričakujejo manj dvigov obrestne mere ameriške centralne banke (Fed). Obveznice so zopet varno prebivališče in bodo vsaj kratkoročno ostale zanimive, čeprav se inflacijska pričakovanja krepijo. Posledično so delniške naložbe, še posebej na trgih v razvoju in Evropi manj privlačne, saj so nadpovprečno izpostavljene ruski zgodbi. V tej luči je razumljiva rast ameriških delnic, ki so krizi najmanj izpostavljene, manj dvigov obrestnih mer pa tudi krepi privlačnost velikih ameriških tehnoloških podjetij.
Dolgoročno nam izkušnje iz podobnih kriz od druge svetovne vojne dalje kažejo, da je v trenutku, ko kriza že izbruhne prepozno za velike prodaje in umikanje v bolj varne naložbe. Pogovor s finančnim svetovalcem in morebitna preureditev portfelja ter prilagoditev uteži sta v takih razmerah vedno dobrodošla odločitev, a če smo se kaj naučili iz preteklih dogodkov je to, da strategije ne smemo prilagajati kratkoročnemu dogajanju na trgih. Panika je zato odveč. Inflacija bo izziv tudi v prihodnje in razpršitev v globalne sklade pravilna odločitev. Začimbo lahko predstavljajo skladi, ki nudijo dodatno varnost, kot so Generali Vitalnost (panoga zdravstva), zaščita pred negotovostjo (Generali Bond ali Generali MM) in pričakovano višjo inflacijo, kot jo predstavlja sklad Generali Energija in surovine. Že mnogokrat se je izkazalo, da so trenutki velike tržne negotovosti in neravnovesij dolgoročna priložnost za potrpežljive vlagatelje.
