Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

Ekipa upraviteljev Generali Investments je pripravila povzetek trenutnega dogajanja z vplivi na kapitalske trge.

 

 

Pregled dogajanja:

 Vse bolj vroča inflacija v ZDA in strah pred skorajšnjim začetkom vojne v Ukrajini, sta bili glavni temi na kapitalskih trgih v preteklem tednu. H koncu se bliža še ena uspešna sezona objav četrtletnih rezultatov. Zaenkrat je 77 odstotkov podjetij v S&P 500 objavilo dobičke nad pričakovanji analitikov. Najbolj spremljani globalni indeksi se kljub solidnim rezultatom nahajajo v bližini območja tehnične korekcije in vse kaže, da odboj od lokalnega dna doseženega po januarskem zasedanju Fed, še ne pomeni vrnitve bika na borze. Med posameznimi segmenti trga so se minuli teden slabše odrezali sektorji občutljivi na obrestne mere, predvsem tehnološki Nasdaq, ki se nahaja 15 odstotkov od lokalnega vrha iz začetka januarja. V luči odpravljanja covidnih omejitev, pa so večinoma pridobivale delnice v panogi turizma in storitev ter seveda zaradi vse dražje nafte, energija. Zahtevana donosnost 10-letne ameriške državne obveznice je prvič po letu 2019 za kratek čas presegla 2 odstotka, a cene so nato nekoliko padle, saj so ob povečanih možnostih za vojno v Ukrajini vlagatelji varen pristan iskali v obveznicah.

7,5 odstotka je svež podatek za januarsko inflacijo v ZDA, ki pomeni še nekoliko večje možnosti za uresničitev tistih bolj ostrih napovedi v zvezi s tempom dvigovanja obrestnih mer čez lužo. Analitiki investicijskih bank vrstijo osvežene napovedi o 5-ih, 6-ih in celo 7 dvigih ključne obrestne mere letos, pri ameriški centralni banki pa že odkrito govorijo o možnosti dviga za 50 bazičnih točk na prihajajočem marčevskem zasedanju. Dvig ključne obrestne mere zviša stroške zadolževanja ter posledično spodbuja potrošnike k manjši porabi, kar na gospodarskem nivoju privede do upada presežnega povpraševanja. A ključen dejavnik za povišano inflacijo v zadnjem obdobju gre iskati na ponudbeni strani, predvsem zaradi logističnih težav, kjer pa se le nakazuje na umirjanje situacije – dobavni roki se počasi krajšajo in stroški špedicije umirjajo, kar kaže na to, da se ozka grla postopoma odpravljajo. Problem ostajajo visoke cene energije, kjer rešitev žal še ni na obzorju. Morebiten napad Rusije na Ukrajino bi cene energentov bržkone pognal v nove višave, zlasti je s tega vidika ranljiva Evropa, ki iz Rusije uvozi tretjino svoje porabe zemeljskega plina ter četrtino porabe nafte. Kljub grožnjam zahoda z »materjo vseh sankcij« v primeru napada, pa se zdi zmanjšanje ali celo prekinitev pretoka ruske nafte in plina v Evropo kot povračilni ukrep v tem trenutku malo verjetna – Rusija v Evropo izvaža kar polovico načrpane nafte, izpad prihodkov iz tega naslova bi zato bil bržkone prevelik. Evropski delniški trgi so sicer minuli teden zaključili nekoliko bolj uspešno od ZDA, rezultati poslovanja podjetij v zadnjem četrtletju 2021 so bili dobri, večja utež vrednostnih delnic iz cikličnih panog, predvsem financ in energije ter materialov, pa evropski trg dela bolj odporen na inflacijske pritiske in zaostrovanje monetarne politike. Več skrbi povzroča dvig zahtevanih donosnosti obveznic visoko zadolženih držav periferne Evrope, tudi zahtevana donosnost nemške 10-letne obveznice, ki je bila še konec januarja v negativnem območju, je splezala do 0,2 odstotkov. Nekoliko so bile znižane napovedi gospodarske rasti za evro območje v 2022, navzgor pa popravljene napovedi za inflacijo – Evropska komisija napoveduje, da bo ta v območju EU v 2022 znašala 3,5 odstotka ter se nato v 2023 stabilizirala malo pod ciljnih 2 odstotkih.

Bolje od ameriških so se odrezali tudi trgi v razvoju. Vse več optimizma lahko vlagateljem vliva retorika vrha Kitajske komunistične partije. Kaže, da je proti monopolni boj proti domačim tehnološkim velikanom lani dosegel vrhunec, uradni Peking za letošnje leto napoveduje več stabilnosti, kot prioriteto pa izpostavlja ohranitev vsaj 5-odstotne gospodarske rasti. Predsednik Xi Jinping, ki bo v drugi polovici leta predvidoma dobil še tretji mandat, je nedavno poudaril pomembnost digitalne ekonomije za domače gospodarstvo. Bolj zaskrbljujoča in nejasna pa ostaja slika kitajskega nepremičninskega sektorja.

V skladu z razvitimi, so minuli teden v rdečem končali regionalni trgi, indeks SBITOP je ob geopolitičnih napetostih med Rusijo in zahodom izničil rast iz začetka letošnjega leta.

NASVET ZA VLAGATELJE:

Glavna pozornost ostaja usmerjena v politiko centralnih bank in njihove posege na denarni trg. Rast obresti v ZDA je neizogibna, predvsem zaradi močno povišane inflacije. Tudi ECB vse glasneje namiguje na likvidnostno zaviranje, saj se inflacija krepi. Cene energentov ostajajo zelo visoko. Donosi na bankah ostajajo negativni, podobno tudi obveznice še naprej ne ponujajo skoraj nikakršnega donosa. Zato ostajajo globalno razpršene delniške naložbe še naprej najbolj privlačna izbira. Poudarek je na razvitih trgih, kjer je korekcija v zadnjih tednih povečala privlačnost delnic, a trenutek za večje vložke na trg še ni primeren oziroma ga je potrebno razbiti in investicijo opraviti v več korakih. Kljub korekciji za dolgoročnejše vlagatelje tehnološke delnice ostajajo preferenčna izbira, saj ponujajo rast poslovanja ter zasledovanje prihodnjih trendov. Tudi industrija ostaja privlačna izbira. Vse zelene in trajnostne politike se začnejo in končajo pri industriji. Potrošnik bo sledil, če bo industrija vodila. Zato analitiki segmente industrijske panoge vidijo kot zelo privlačne. Letos so v ospredju delnice finančnih družb, predvsem bank pa tudi zavarovalnic. Napovedani dvigi obrestnih mer so tisti mejnik, ki lahko panogo financ po 10 letih neprestanega zaostajanja za ostalimi panogami vrne nazaj na zemljevid. Podobno je z energijo, kjer poteka velika transformacija v smeri zelenega, obenem pa tako kot finance ponujajo visoke dividende ter krepitev odkupov lastnih delnic. Zaostrovanje v mednarodni politiki je še eden izmed faktorjev, ki veča privlačnost energetskih delnic. Zanimivo ostaja tudi zdravstvo, saj pandemija in benigna ameriška zdravstvena reforma ne ogrožata marž na eni strani, na drugi strani pa so pri večini velikih podjetij vrednotenja ugodna. Panoga oskrbe predstavlja vstopnico na trg rasti cen elektrike in plina, a države so vse bolj odločene s svojimi posegi omiliti položaj potrošnikov, zato ta negotovost odganja vlagatelje in ustvarja špekulativne priložnosti v panogi. Osnovne potrošne dobrine so zaradi naraščajoče inflacije začasno v težavah, saj marže upadajo, a vlagatelji že dolgo časa panogo zapostavljajo, tako da je tu morda priložnost za zaslužek, a predvsem v drugi polovici leta, ko se pričakuje umiritev pritiska na rast cen vhodnih surovin. Kitajske delnice in s tem delnice trgov v razvoju ostajajo za pogumnejše, vrednotenja so privlačna, a regulatorno preoblikovanja kitajskega gospodarstva ter geopolitika ostajata glavna izziva. Prav tako skrbi nadaljevanje ničelne covid politike, ki ima močan negativen vpliv na gospodarsko rast, ki jo država skuša poživiti z znižanji obrestnih mer. Zanimiv ostaja tudi naš lokalni trg Jugovzhodne Evrope, kjer so vrednotenja ugodna in dividende zelo mamljive. Na koncu ne pozabimo. Razpršitev je mati modrosti. Glavni del portfelja naj bo globalno razpršen, potem pa v zgodbo dodajamo posamezne sklade, kjer vidimo posamezne priložnost. In predvsem vztrajajo s periodičnim varčevanjem, saj nas zgodovina uči da je to daleč najboljši pristop k večanju prihrankov.