Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

 

Pregled dogajanja:

Za nami je še tretji zaporedni teden v novem letu, ko so na delniških trgih prevladovali negativni donosi. Pričakovane spremembe makroekonomskega okolja še naprej ženejo vlagatelje izven višje vrednotenih rastočih delnic, a negativen sentiment se je v minulem tednu odražal tudi v ostalih sektorjih.

Prav tako so bile slabo sprejete nekatere objave četrtletnih rezultatov poslovanja v ZDA, k padcem indeksov je največ prispeval Netflix. Največji ponudnik pretočnih vsebin na svetu je v petek trgovalni dan sklenil z več kot 20-odstotno izgubo. V podjetju so prvič potihoma priznali, da vse ostrejša konkurenca v panogi negativno vpliva na njihovo poslovanje, posledično se tudi rast novih naročnikov ohlaja. Prav nasprotno, konkurenca ni visoko na seznamu skrbi pri Microsoftu, ki je najavil največji posel v zgodovini podjetja – nakup založnika videoiger Activision Blizzard za 68,7 milijard dolarjev. Ker si ameriški regulatorji vse bolj prizadevajo omejiti monopolno moč največjih IT podjetjih, se pred uradnim sklepom posla obetajo temeljite preiskave vladnih regulacijskih agencij. Tveganje, da posel ne bo odobren se odraža tudi na ceni delnic Activison Blizzarda, ki so se konec tedna trgovale s 15-odstotnim diskontom. Indeks Nasdaq je v luči zgoraj omenjenih dejavnikov najslabši teden v več kot enem letu zaključil z dobrimi 7 odstotki izgube. Območju korekcije se približuje tudi širši indeks S&P 500. Že ponedeljkovo dogajanje je nakazalo, da bo na Wall Streetu vse prej kot dolgočasno tudi v tem tednu. Sezona objav četrtletnih objav rezultatov v ZDA dosega enega izmed vrhuncev. Poslovanje v zadnjem četrtletju lani, pa ta teden predstavljajo Apple, Microsoft in Tesla. Ob poplavi rdečih številk na najpomembnejšem svetovnem delniškem trgu vlagatelji ne smemo pozabiti, da je ameriško gospodarstvo fundamentalno še vedno robustno, tovrstni padci pa po tako visokih donosih v zadnjih letih niso nepričakovani.

Nekoliko bolje, a vseeno večinoma negativno, so teden zaključili glavni evropski indeksi. Predsednica ECB Lagarde je znova poudarila umirjeno stališče evropske centralne banke v primerjavi z ameriškim Fed, saj naj inflacija v evro območju ob nižjem presežnem povpraševanju ne bi dosegla stopenj, ki jih beležijo čez lužo. So pa znotraj sveta centralne banke opazna razhajanja, nekateri člani, predvsem bolj severnih držav, izražajo nezadovoljstvo s trenutno politiko. Negotovost glede evropske monetarne politike v letošnjem letu se odraža tudi na trgu obveznic. Prvič po maju 2019 je bila zahtevana donosnost nemške 10-letne obveznice sredi preteklega tedna za kratek čas v pozitivnem območju. Kljub rekordnim številkam novo potrjenih okužb nekatere evropske države sproščajo omejitvene ukrepe. Najbolj daleč so šli v Veliki Britaniji, kjer so napovedali odpravo vseh ukrepov, kar naj bi oživilo predvsem storitveni sektor.

Bolje jo je tokrat odnesla Kitajska, kjer so indeksi tekom tedna po napovedih ohlapnejše monetarne politike in državne podpore za nelikviden nepremičninski sektor, rahlo pridobivali. Za trge v razvoju ostaja ključno vprašanje, ali je kitajski trg, ki predstavlja daleč največjo utež, že dosegel dno. Prav velika izpostavljenost Kitajski, je v preteklih mesecih rastoče trge vlekla navzdol. Sicer pa je bilo v letu 2021 med 10 najbolj donosnih na svetu 8 predstavnikov trgov v razvoju. Zelo visoke donose so ponudili trgi proizvodno naravnanih gospodarstev, kot na primer Mehika in Češka ter surovinsko bogatih držav. Zadnje tedne se dodatno zaostruje položaj v Vzhodni Evropi, saj se napetosti med Rusijo in NATOM stopnjujejo, a vseeno se zdi da je vojna malo verjetna. A vlagatelji z nadpovprečno utežjo predvsem v ruskih delnicah naj bodo previdnim, saj bi spopad za seboj potegnil sankcije.

Burno je bilo tudi nedavno dogajanje na obvezniškem trgu. 10-letne ameriške državne obveznice so bile še v začetku leta pri 1,5 odstotka zahtevane donosnosti, v preteklem tednu pa lokalni vrh dosegle pri 1,9 odstotka. Prav v teh dneh je v središču pozornosti zasedanje ameriške centralne banke Fed, kjer vlagatelji pričakujejo nove indice v zvezi z zaostrovanjem monetarne politike v bližnji prihodnosti.

NASVET ZA VLAGATELJE:

Leto 2022 ostaja nepredvidljivo in strategijo bo potrebno večkrat prilagoditi spremenjenim razmeram. Pandemija še naprej močno vpliva na trge in vse bolj očitno postaja, da ostaja z nami. Glavna pozornost je usmerjena v politiko centralnih bankah in njihove posege na denarni trg. Rast obresti v ZDA se zdi neizogibna, pravzaprav so v tečaje vključeni že štirje 0,25 % dvigi obrestnih mer, predvsem zaradi močno povišane inflacije. ECB zaenkrat ne načrtuje likvidnostnega zaviranja, a obenem predvsem cene energentov divjajo v nebo. Zato ostajajo donosi na bankah negativni, podobno tudi obveznice še naprej ne ponujajo skoraj nikakršen donos. Zato ostajajo globalno razpršene delniške naložbe kljub korekciji še naprej najbolj privlačna izbira. Poudarek je na razvitih trgih, kjer je močna korekcija v zadnjih tednih povečala privlačnost delnic. A, ker je pred nami v naslednjih treh tednih sezona objave rezultatov in predvsem napovedi za 2022, ki lahko ustavijo korekcijo ali pa jo ob razočaranju celo pospešijo, trenutek za večje vložke na trg še ni primeren oziroma ga je potrebno razbiti in investicijo opraviti v več korakih. A navkljub korekciji za dolgoročnejše vlagatelje tehnološke delnice ostajajo preferenčna izbira, saj ponujajo rast poslovanja ter zasledovanje novih trendov. Tudi industrija ostaja privlačna izbira. Vse zelene in trajnostne politike se začnejo in končajo pri industriji. Potrošnik bo sledil, če bo industrija vodila. Zato analitiki segmente industrijske panoge vidijo kot zelo privlačne. Zadnje dni so v ospredju predvsem delnice finančnih družb, bank pa tudi zavarovalnic. Napovedani dvigi obrestnih mer so tisti mejniki, ki lahko panogo financ po desetih letih neprestanega zaostajanja za ostalimi panogami vrnejo nazaj na zemljevid. Podobno je z energijo, kjer poteka velika transformacija v smeri zelenega, obenem pa tako kot finance ponujajo visoke dividende ter krepitev odkupov lastnih delnic. Zanimivo ostaja tudi zdravstvo, saj pandemija in benigna ameriška zdravstvena reforma ne ogrožata marž na eni strani, na drugi strani pa so pri večini velikih podjetij vrednotenja ugodna. Panoga oskrbe predstavlja vstopnico na trg rasti cen elektrike in plina, a države so vse bolj odločene s svojimi posegi omiliti položaj potrošnikov, zato ta negotovost odganja vlagatelje in ustvarja špekulativne priložnosti v panogi. Osnovne potrošne dobrine so zaradi naraščajoče inflacije začasno v težavah, saj marže upadajo, a vlagatelji že dolgo časa panogo zapostavljajo, tako da je tu morda priložnost za zaslužek, a predvsem v drugi polovici leta. Kitajske delnice in s tem delnice trgov v razvoju ostajajo za pogumnejše, vrednotenja so privlačna, a konca regulatornega preoblikovanja kitajskega gospodarstva ni na vidiku. Prav tako skrbi nadaljevanje ničelne covid-19 politike, ki ima močan negativen vpliv na gospodarsko rast, ki jo država skuša poživiti z znižanji obrestnih mer. Zanimiv ostaja tudi naš lokalni trg Jugovzhodne Evrope, kjer so vrednotenja ugodna in dividende zelo mamljive. Na koncu ne pozabimo. Razpršitev je mati modrosti. Glavni del portfelja naj bo globalno razpršen, potem pa v zgodbo dodajamo posamezne sklade, kjer vidimo posamezne priložnost. In predvsem vztrajajte s periodičnim varčevanjem, saj nas zgodovina uči, da je to daleč najboljši pristop k večanju prihrankov.

 

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

 

Pregled dogajanja:

Podatki o inflaciji in odzivi ameriške centralne banke Fed so bili v preteklem tednu v središču pozornosti vlagateljev na globalnih trgih. Dvig cene košarice dobrin na letni ravni je decembra znašal sedem odstotkov. Tako visoke inflacije v ZDA niso zabeležili že slabih štirideset let. Turbulentno so se na gibanje obrestnih mer odzvale najbolj občutljive delnice IT sektorja. Indeks največjih tehnoloških podjetij Nasdaq je za kratek čas celo vstopil v območje tehnične korekcije (10-odstotni padec od lokalnega vrha). Zahtevana donosnost ameriških 10-letnih državnih obveznic je ostala pri slabih 1,8 odstotkih, kar kaže na to, da so podatki o inflaciji ter zaslišanje guvernerja Fed, Jerome Powell, v senatu minili bolj ali manj v skladu s pričakovanji trga. V minulih dneh se je začela sezona objav četrtletnih rezultatov, kot prve izmed pomembnih igralcev v ZDA so poslovanje v zadnjem trimesečju lanskega leta predstavile nekatere banke. Kljub številkam nad ocenami analitikov, so cene delnic finančnega sektorja na objave reagirale negativno, zlasti to velja za vodilnega v industriji JPMorgan Chase. Vlagatelje skrbijo vse višji stroški dela in padec čistega dobička glede na predhodna četrtletja. V naslednjih dneh bo sezona objav rezultatov dobila pospešek, kar bo začrtalo smer gibanja trgov v bližnji prihodnosti. Tokrat bo ob ostalih ključnih postavkah posebej pod drobnogledom uspešnost podjetij pri soočanju z inflacijskimi pritiski.

Evropski delniški trg je bil v preteklem tednu močno pod vplivom dogajanja na drugi strani Atlantika. Večina glavnih indeksov je ob napovedi ostrejše denarne politike v ZDA izgubljala. Sveži podatki iz Nemčije kažejo na 2,7 odstotno rast BDP v 2021. Za razliko od večine ostalih pomembnih gospodarstev tako največja evropska ekonomija zaenkrat ostaja pod nivojem pred epidemijo. Okrevanje zavira predvsem pomanjkanje polprevodnikov v avtomobilski industriji ter vztrajanje pri precej strogih omejitvenih ukrepih. Rast bi bila še nekoliko nižja brez proizvajalca cepiv BioNTech, ki je prispeval kar 0,5 odstotka k letni rasti bruto domačega proizvoda v državi. Gospodarsko rast na stari celini še naprej upočasnjujejo tudi cene energentov, ki ostajajo zelo visoke. Analitiki ocenjujejo, da bi lahko energetska kriza na območju EU poskrbela za do en odstotni padec BDP. Vpliv bo zlasti močan v manj razvitih državah članicah, kjer gospodinjstva za energijo porabijo relativno večji del svojega razpoložljivega dohodka. Nevšečnosti zaenkrat še povzroča covid-19. Zaradi velikega števila ljudi v karanteni in izolaciji, kadra primanjkuje v zdravstvu in šolstvu, letalske družbe odpovedujejo lete, moten je javni promet, ponekod se praznijo police živilskih trgovin. Število dnevno potrjenih primerov okuženih marsikje po svetu dosega rekordne številke, vendar delež pozitivnih, ki potrebujejo bolnišnično zdravljenje ostaja precej nižji, kot v predhodnih valih. Epidemija se po mnenju strokovnjakov s trenutnim valom počasi bliža koncu, a še prej gospodarstvo in družbo čaka nekaj napornih tednov spopadanja s pomanjkanjem kadra na pomembnih področjih za nemoteno delovanje družbe.

Na kitajskem delniškem trgu je tudi v minulih dneh prevladovala rdeča barva. Za razliko od Zahoda se tam bolj, kot s povišano inflacijo, soočajo z upočasnjevanjem gospodarske rasti. Ničelna covid-19 politika in naraščajoča gospodarska negotovost ob krizi v nepremičninskem sektorju, slabijo potrošniško porabo. Kitajska centralna banka je že reagirala z znižanjem ključne obrestne mere. Na relaciji med Rusijo in Zahodom, kljub seriji srečanj visokih predstavnikov iz obeh strani, ni prišlo do napredka v odnosih. Rusija ostaja neomajna predvsem pri zahtevah po zaustavitvi širjenja zveze NATO na države bivše Sovjetske zveze. Konec tedna so se napetosti dodatno stopnjevale s kibernetskim napadom na spletne strani ukrajinske vlade. Odliv tujega kapitala iz obeh dotičnih trgov se je stopnjeval.

Svetla točka preteklega tedna je domači trg. Indeks SBITOP nadaljuje z bikovskim trendom. Rast so vodile delnice Telekoma in Luke Koper, obeti za Ljubljansko borzo v letu 2022 ostajajo optimistični.

Na surovinskem trgu se je ob padcu vrednosti ameriškega dolarja nadaljevala rast cene nafte. Za 159-litrski sodček je potrebno odšteti že okrog 85 dolarjev. Zaostreni odnosi med Rusijo in Ukrajino še naprej držijo visoko ceno zemeljskega plina. Obe državi sta tudi pomembni izvoznici žit, morebitno stopnjevanje v oborožen konflikt med državama, bi zato bržkone dodatno dvignil cene kmetijskih surovin.

NASVET ZA VLAGATELJE:

Leto 2022 ostaja nepredvidljivo in strategijo bo potrebno večkrat prilagoditi spremenjenim razmeram. Pandemija še naprej močno vpliva na trge in vse bolj očitno postaja, da ostaja z nami. Glavna pozornost je usmerjena v politiko centralnih bank in njihove posege na denarni trg. Rast obresti v ZDA se zdi neizogibna, pravzaprav so v tečaje vključeni že štirje 0,25 % dvigi obrestnih mer, predvsem zaradi močno povišane inflacije. ECB zaenkrat ne načrtuje likvidnostnega zaviranja, a obenem predvsem cene energentov divjajo v nebo. Zato ostajajo donosi na bankah negativni, podobno tudi obveznice še naprej ne ponujajo skoraj nikakršnega donosa. Zato ostajajo globalno razpršene delniške naložbe še naprej najbolj privlačna izbira. Poudarek znotraj tega je na razvitih trgih, kjer v zadnjih dneh vstopajo v ospredje evropske delnice, saj so ameriške zaradi korekcije v IT sektorju pod pritiskom. Vseeno za dolgoročnejše vlagatelje tehnološke delnice ostajajo preferenčna izbira, saj ponujajo rast poslovanja ter zasledovanje novih trendov. Tudi industrija ostaja privlačna izbira. Vse zelene in trajnostne politike se začnejo in končajo pri industriji. Potrošnik bo sledil, če bo industrija vodila. Zato analitiki segmente industrijske panoge vidijo kot zelo privlačne. Zadnje dni so v ospredju predvsem delnice finančnih družb, predvsem bank pa tudi zavarovalnic. Napovedani dvigi obrestnih mer so tisti mejnik, ki lahko panogo financ po 10 letih neprestanega zaostajanja za ostalimi panogami vrne nazaj na zemljevid. Podobno je z energijo, kjer poteka velika transformacija v smeri zelenega, obenem pa tako kot finance ponujajo visoke dividende ter krepitev odkupov lastnih delnic. Zanimivo ostaja tudi zdravstvo, saj pandemija in benigna ameriška zdravstvena reforma ne ogrožata marž na eni strani, na drugi strani pa so pri večini velikih podjetij vrednotenja ugodna. Panoga oskrbe predstavlja vstopnico na trg rasti cen elektrike in plina, a države so vse bolj odločene s svojimi posegi omiliti položaj potrošnikov, zato ta negotovost odganja vlagatelje in ustvarja špekulativne priložnosti v panogi. Osnovne potrošne dobrine so zaradi naraščajoče inflacije začasno v težavah, saj marže upadajo, a vlagatelji že dolgo časa panogo zapostavljajo, tako da je tu morda priložnost za zaslužek, a predvsem v drugi polovici leta. Kitajske delnice in s tem delnice trgov v razvoju ostajajo za pogumnejše, vrednotenja so privlačna, a konca regulatornega preoblikovanja kitajskega gospodarstva ni na vidiku. Prav tako skrbi nadaljevanje ničelne covid politike, ki ima močan negativen vpliv na gospodarsko rast, ki jo država skuša poživiti z znižanji obrestnih mer. Zanimiv ostaja tudi naš lokalni trg Jugovzhodne Evrope, kjer so vrednotenja ugodna in dividende zelo mamljive. Na koncu ne pozabimo. Razpršitev je mati modrosti. Glavni del portfelja naj bo globalno razpršen, potem pa v zgodbo dodajamo posamezne sklade, kjer vidimo priložnost. In predvsem vztrajajmo s periodičnim varčevanjem, saj nas zgodovina uči, da je to daleč najboljši pristop k večanju prihrankov.

 

 

Kitajska rast najvišja v zadnjem desetletju

 

Da je ohlajanje domačega nepremičninskega sektorja, enega ključnih sestavnih delov kitajskega modela rasti, večje od pričakovanj, se je pokazalo v ponedeljek, ko je kitajska centralna banka znižala referenčno obrestno mero za srednjeročna posojila. »Rahljanje pogojev zadolževanja je prvi izmed ukrepov monetarne oblasti, s katerim poskušajo stabilizirati nepremičninski sektor in preprečiti potencialno poslabšanje finančne kondicije nepremičninskih podjetij. Ne pozabimo, da se je ta segment gospodarstva znašel pod žarometi svetovne javnosti že lani, s še vedno trajajočo sago o morebitnem stečaju največjega kitajskega nepremičninskega podjetja Evergrande Group, ki je dobro zamajala zaupanje vlagateljev ne samo do kitajskega nepremičninskega sektorja, ampak tudi do kitajskega kapitalskega trga nasploh. Verjamem, da bo kitajska komunistična partija v tako pomembnem letu, kot je leto 2022 – ne pozabimo, jeseni je na sporedu najpomembnejši politični dogodek naslednjih petih let, kongres kitajske komunistične partije – naredila vse, kar je v njeni moči, da se tuji in pa predvsem domači javnosti predstavi v najlepši luči.

Negativen vpliv na gospodarsko aktivnost predstavljajo zadnji večji izbruhi okužb z novo različico koronavirusa, omikronom, v nekaterih kitajskih provincah, zaradi česar je tam prišlo do začasnega zaprtja proizvodnih obratov in omejevanja zasebnega življenja. Če bi se ta žarišča razširila v večji del države, še posebej pa na gospodarsko izjemno pomemben vzhodni obalni pas, bi lahko prišlo do večjih izpadov v proizvodnji in posledično do občutnejših motenj v oskrbovalnih verigah, kar se ne bi poznalo zgolj na kitajski gospodarski aktivnosti, ampak bi negativne učinke tega čutili domala po vsem svetu. Tudi tu lahko pričakujemo, da bosta kitajska centralna banka kot in politična oblast budno spremljali razplet dogodkov in po potrebi sprejeli vse potrebne ukrepe, s katerimi bi podprli gospodarsko aktivnost in preprečili večji (in tudi medijsko odmevnejši) upad gospodarske aktivnosti v državi.

 

 

Nove razmere na borznem trgu

 

Leto 2021 se je na Ljubljanski borzi končalo več kot uspešno in tako leto bo po donosu praktično nemogoče ponoviti. Večjo rast je indeks SBITOP v zgodovini beležil le v letih pred finančno krizo (2006. in 2007.), nato pa so bile donosnosti indeksa bolj kot ne mizerne. Lanska se je tako ustavila malenkost pod 40 odstotki, posamezne delnice pa so se podražile še nekaj več. O razlogih za to smo na tem mestu pisali že večkrat, naj ponovimo le najpomembnejše. Nizke obrestne mere za depozite, za tiste nad 100.000 evri celo negativne, visoka gospodarska rast po brutalnem padcu BDP leta 2020 in posledično odlični rezultati družb tako v minulem letu kot tudi pričakovanja za letos. Ker so se domača podjetja v zadnjih 10 letih po finančni krizi močno razdolžila, so visoke tudi dividende, in tako je prvič po res dolgem času zaželeno biti delničar slovenskih družb. To vedo tudi hrvaški pokojninski in vzajemni skladi, prek nakupov ETF-sklada na domači borzni indeks pa to čedalje bolj spoznavajo tudi hrvaški mali vlagatelji.

 

 

Privlačne banke in zavarovalnice

Božični nakupi večjih paketov delnic Petrola hrvaških pokojninskih skladov so sprožili dodatne nakupe domačih in hrvaških vlagateljev, ceno delnice pa so v pičlih 14 dneh pognali s 470 eur na 530 eur. Podobno oziroma nekaj manj je zrasla cena delnice NLB, ki je malo pred božičem izplačala zadnji (večji) del dividende za leto 2019.

Evropska centralna banka v letu 2020 zaradi izbruha pandemije ni dovolila izplačil kapitala bančnemu sektorju, te zadržke pa je nato sprostila minulo jesen. Podobno se je zgodilo tudi v zavarovalniškem sektorju, saj sta Zavarovalnica Triglav in Pozavarovalnica Sava v letu 2020 morali zadržati izplačilo dividend. Vse to se seveda zdaj močno pozna pri trgovanju z omenjenimi delnicami, saj so med vlagatelji zrasla pričakovanja o debelih dividendah v prihodnjih letih. Seveda pod pogojem, da se bo gospodarska rast obdržala, s tem pa bodo rastli dobički družb, ki kotirajo na Ljubljanski borzi.

Z inflacijo do višjih obrestnih mer

Kljub temu pa je treba biti previden, saj močna gospodarska rast, predvsem pa zdesetkana proizvodnja v pandemiji, zaradi navala povpraševanja prinaša inflacijske pritiske. V zadnjih mesecih je inflacija že močno poskočila. Cene surovin in energentov so šle v nebo, najbolj na severni polobli, kjer je zima in nizke temperature. Kombinacija vseh dejavnikov ustvarja razmere za popolno nevihto, perfect storm, kot radi rečejo Američani, in zato se je bojazen po dolgoročnejši inflaciji močno zalezla pod kožo centralnim bančnikom po vsem svetu. Pričakovati ni samo predčasnega konca monetarnih spodbud gospodarstvu, ki so v večji ali manjši meri veljale v zadnjem desetletju ali več, temveč tudi predčasni začetek dviga obrestnih mer.

Tu seveda kot vedno eno od glavnih vlog igra Fed, od katere mnogi pričakujejo kar štiri dvige v letošnjem letu. Prvi naj bi bil že marca. Kako se bo na omenjene razmere odzvala evropska ECB, pa bodo sporočili v začetku februarja. Obrestne mere naj sicer še ne bi dvignili, bodo pa verjetno pokazali načrt konca odkupovanja obveznic, iz katerega bo lahko razvidna časovna komponenta prvega dviga ključne obrestne mere.

 

 

Ameriški delniški trg in pričakovanja v letu 2022

Rast je predvsem posledica ohlapne denarne politike ameriške centralne banke (Fed), povezane z okrevanjem po pandemiji. Zato so bili rezultati ameriških podjetij zelo dobri. Prihodki so rekordni, zelo visoka pa je bila tudi neto profitna marža, kar je prineslo rekordne dobičke. Podjetja so tako znova povečala nakupe lastnih delnic in izplačevala dividende. Konec letošnjega tretjega četrtletja so imela na svojih računih rekordna denarna sredstva, bilo jih je za 3,8 bilijona dolarjev. Letos so za lastne delnice namenili okoli 850 milijard dolarjev, za naslednje leto so načrti še nekoliko višji, okrog 900 milijard dolarjev. Za več kot 500 milijard pa lahko vlagatelji pričakujejo tudi dividend. Ob upoštevanju obrestne mere, ki jo vlagatelji trenutno dobijo na banki, se zdi skupna donosnost za leto 2022 glede na trenutno tržno kapitalizacijo v vrednosti 3,7 odstotka razmeroma privlačna.

 

Dogajanje na delniških trgih v naslednjem letu bo odvisno predvsem od ravnanja Feda. Inflacija je na letni ravni trenutno skoraj sedemodstotna, najpomembnejše pa bo, ali bo ta bolj začasne narave ali pa bo vztrajala tudi v drugi polovici leta 2022. Trenutno se zdi, da je bolj začasna, vseeno pa ne gre izključiti možnosti, da inflacijski pritiski ostanejo z nami dlje časa. V tem primeru bi lahko Fed nekoliko zaostril denarno politiko in privlačnost delnic bi upadla, kar bi lahko na trg prineslo nekoliko večjo korekcijo. Vse pa bo odvisno od ravnanja kupcev in podjetij ter od tega, ali bodo ti lahko prevzeli štafetno palico od Feda, ki je po pandemiji prinesla okrevanje gospodarstva. Bilanca Feda se je od začetka leta 2020 okrepila za 4,6 bilijona. Kar 2,2 bilijona je pristalo na bančnih računih ameriških državljanov. Tako je v letu 2022 veliko odvisno tudi od njihovih dejanj – bodo povečali trošenje ali pa jih bo še strah.

 

V prihodnjem letu na ameriških delniških trgih ne moremo pričakovati nadpovprečnih donosov, lahko pa so ti vseeno pozitivni, če se bo okrevanje nadaljevalo in ne bo večjih presenečenj. Veliko bo odvisno tudi od okrevanja Kitajske in Evrope. Veliko ameriških podjetij je namreč globalnih. Vlagateljem bi svetoval nekaj previdnosti, vendar pa se zdi, da bi bila predvsem nekoliko večja korekcija zelo dobrodošla in dobra vstopna točka. Prav tako je ob koncu leta treba pogledati lastno bilanco in narediti spremembe, če so te potrebne. Srečno v letu 2022!

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

 

Pregled dogajanja:

November je prinesel nove rekorde. Kapitalski trgi na krilih likvidnosti še naprej rastejo. Zasedanje FED-a je prineslo napoved zmanjšanja likvidnosti, tako da bo FED zdajšnje nakupe obveznic v višini 120 milijard mesečno zmanjševal po 15 milijard na mesec in tako poleti 2022 prenehal z nakupi. Verjetnost dviga obrestnih mer se je po tej objavi zmanjšala. Podobno komunicira tudi ECB, ki pa napoveduje, da v letu 2022 gotovo ne bo dviga obrestnih mer, odkupi in s tem spodbujanje likvidnosti pa zaenkrat ostajajo nedotaknjeni.

V ZDA so potrdili infrastrukturni zakon, ki zagotavlja novih več kot 1000 milijard za investicije. Dejansko je za infrastrukturo namenjenih le dobra polovica zneska, vse ostalo so manjši projekti iz različnih področij, ki so jih politiki pripeli na zakon, da so ga uspeli spraviti skozi kongres in senat. A ta sredstva so dala nov zagon trgu.

Tudi malo pozabljena pandemija v zadnjih tednih pridobiva na moči. Očitno cepivo že po nekaj mesecih oslabi in število okužb je v močnem porastu praktično povsod v zahodni Evropi. To sicer sovpada s tradicionalno sezono prehladov in gripe, kar negativno vpliva na bolnišnične kapacitete. Posledično vidimo, da se zapiranje javnega življenja vrača na mize politikov, ki bodo z zapiranjem gospodarstva zopet vplivali na ekonomske trende. V ospredje se pojavlja vprašanje, koliko likvidnosti lahko v takem okolju centralne banke sploh umaknejo.

Cene energentov in materialov ostajajo visoke, kar še naprej krepi inflacijska pričakovanja. Retorika centralnih bank se je spremenila v smeri, da pričakujejo povišano inflacijo skozi celotno naslednje leto, a v drugi polovici leta 2022 naj bi pritiski popustili in inflacija naj bi se umirila. A ker inflacija ostaja ena izmed najbolj nepredvidljivih ekonomskih kategorij, je ugibanje o drugi polovici leta 2022 nesmiselno. Nafta ostaja nad 80 dolarjev, saj OPEC+ ni okrepil črpanja, kar je zelo zanimivo in očitno so se po umiku ZDA iz Afganistana geostrateške pozicije nekoliko spremenile. Čeprav je Bidnova administracija močno pritiskala na povečanje črpanja so zalivske države ostale enotne in pokazale, da si želijo višjih cen – govori se o 100 dolarjih za sod. Tudi v Evropi cene plina in elektrike po popravku v zadnjih nekaj tednih nadaljujejo počasno pot navzgor. Še naprej omejene dobave plina iz Rusije in napovedano bolj mrzlo vreme vzbujata precejšnje nelagodje tako pri potrošnikih in tudi pri politikih.

Nakazana želja kitajskega predsednika Xi Jinpiga, da bi s spremembami zakonodaje rad postal novi Mao, dosmrtni predsednik, vzbuja nelagodje med zahodnimi vlagatelji. Plenarno partijsko zasedanje bo konec tedna postreglo z novimi usmeritvami za državo, a zaenkrat poteka srečanje za strogo zaprtimi vrati. Vlagatelji in posledično tudi kapitalski trg ostajajo previdni.

Kapitalski trgi so po že omenjenem zasedanju FED-a močno obrnili smer. Pridobile so tako delnice kot tudi obveznice. Zahtevani donosi ameriških obveznic so se zaradi znižanja pričakovanj o dvigu obrestnih mer precej znižali in ameriška 10-letna obveznica se trenutno giblje v rangu okoli 1,45 %, nemška pa okoli -0,26 %. To je precejšen premik v zadnjem tednu. Tudi dolar se je nekoliko okrepil in se nahaja na nivoju 1,15 dolarja za 1 evro. Na  delniški trgih so v ospredju ameriške in evropske delnice, medtem ko predvsem Azija zaostaja.

Rezultati 3. četrtletja, ki se počasi zaključujejo, še naprej skrbijo za boljši odziv v Evropi in ZDA. Presežena pričakovanja in izboljšane napovedi se najbolje poznajo v IT panogi, medtem ko so se precej znižala predvsem pri materialih, kjer naj bi Kitajska znižala porabo surovin. Rdeča nit objav rezultatov so tudi logistični izzivi, ki se bodo po pričakovanjih nadaljevali še vsaj do sredine naslednjega leta in močno vplivajo na nekatera podjetja. Še posebej je to očitno pri osnovnih potrošnih dobrinah, kamor spadajo največja »gospodinjska« podjetja, kot so npr. Nestle, Henkel ali P&G. Vsem je skupno, da cene vhodnih surovin rastejo hitreje kot končne cene, kar stiska njihove marže. Ko k temu dodamo še težave pri logistiki, je bil negativen odziv vlagateljev pričakovan. Na nivoju podjetij velja omeniti Alphabet (Google), ki je po dobrih rezultatih postal novo podjetje, vredno več kot 2.000 milijard. Meji 1.000 milijard pa se pospešeno približuje še eno tehnološko podjetje – Nvidia – njihova delnica je v zadnjem mesecu zrastla iz 200 na 300 dolarjev. Med vlagatelji še naprej poleg tehnoloških delnic ostajajo priljubljene tudi delnice Pfizerja, ki je z napovedjo uspešne nove tablete za boj s covid-19 povzročil dvig za dobrih 10 odstotkov. Na drugi strani so delnice ostalih proizvajalcev cepiv, kot sta Moderna in Biontech, upadle za 20 in več odstotkov. Če gre za daljši trend ali pa še naprej zgolj za velika nihanja v panogi, ki je bila nekoč znana po večji stabilnosti, bomo šele videli, a dejstvo ostaja, da so delnice velikih farmacevtskih podjetji še naprej poceni.

Sprejetje infrastrukturnega zakona v ZDA je prebudilo nekoliko zamrlo zanimanje za delnice industrijskih podjetij, a pot navzgor je tu selektivna in zaradi visokih vrednotenj v primerjavi s preteklostjo relativno omejena. Pozornost se tako ohranja na energijo, oskrbo in finance, kjer nižja vrednotenja in proti inflacijski igri ostajajo glavno gonilo interesa vlagateljev.

NASVET ZA VLAGATELJE

Gibanje na trgih narekujejo pričakovanja o nivoju obrestnih mer in likvidnosti, ki jo zagotavljajo centralne banke. Obveznice so drage, saj so donosi, popravljeni za inflacijo, mizerni in večinoma negativni, skupaj z negativni bančni donosi pa vlagatelje še naprej silijo predvsem v delniške naložbe in nepremičnine. Razpršitev portfelja ostaja prioriteta in portfelj je priporočljivo razdeliti v različne razrede, med delnice, obveznice oziroma denar. Inflacijska pričakovanja rastejo in višja inflacija bo očitno trajala vsaj še celotno naslednje leto. Tehnološke delnice in delnice e-trgovine ter dela od doma so segmenti z nadpovprečno rastjo poslovanja, ki temelji na dolgoročnih trendih, zato ostajajo privlačne, a zadnji rezultati skupaj z visokimi vrednotenji umirjajo pričakovanja rasti. Inflacija in dvig obrestnih mer ostajata njihov glavni sovražnik. Ob visokih vrednotenjih, geopolitičnih trenjih in negotovi bodoči politiki centralnih bank vlagatelji postajajo bolj previdni. Negotovost v tehnološki sektor in azijske trge vnaša vmešavanje kitajskih oblasti v ekonomijo in sam ustroj in pravila trga. Naložbe izven tehnološkega sektorja ostajajo privlačne zaradi nižjih vrednotenj in drugačne dinamike razvoja panoge. V ospredju ostajajo panoge energije, oskrbe in financ, kot zaščita v primeru inflacije ter seveda zaradi močne rasti cen energentov, ki se odražajo tudi v njihovih bilancah. Nižja vrednotenja v panogi zdravstva so zaradi vnovičnega poizkusa reforme ameriškega zdravstvenega sistema postala manj privlačna. Med regijami po privlačnosti izstopa Evropa, pri ZDA je zaradi velike uteži IT podjetij potrebna večja previdnost, Kitajska oziroma trgi v razvoju zaradi političnega vmešavanja ostajajo tvegani in s tem manj privlačni za bolj kratkoročno naravnane vlagatelje, saj je zaradi vmešavanja politike v gospodarstvo težko predvideti poslovanje podjetij. Za potrpežljive dolgoročno naravnane vlagatelje se zaradi ugodnih vrednotenj kažejo določene naložbene priložnosti. Za manjši del portfelja lepi dividendni donosi in privlačna vrednotenja ohranjajo privlačnost naše regije centralne in jugovzhodne Evrope. Vlagatelji z dolgimi varčevalnimi cilji naj vztrajajo in nadaljujejo s periodičnimi vplačili, tisti, ki bi investirali večji znesek, pa naj le tega razporedijo na daljše časovno obdobje. Digitalizacija, avtomatizacija, e-trgovina, delo od doma, čistejša energija, poslovanje v skladu z družbenimi in okoljskimi normami in spoštovanje t.i ESG priporočil so dolgoročni trendi in osredotočenost na dolgoročne trende se skozi zgodovino kaže kot pomembna komponenta doseganja nadpovprečnih donosov.

Odlične napovedi tudi za konec leta

Ameriški delniški trgi so po podatkih od leta 1945 pridobili tudi v decembru, če so bili do novembra že v plusu od 10 do 15 odstotkov. Delnice v ZDA pa so trenutno v povprečju že višje za okoli 30 odstotkov, merjeno v evrih. Ti statistični podatki nakazujejo, da se tudi letos obeta močan zaključek na delniških trgih. Na roko bo šla tudi ameriška centralna banka, ki bo sicer nekoliko znižala nakupe na obvezniškem trgu, vseeno pa ne toliko, kot so bile nekatere nekoliko bolj pesimistične napovedi. Nakupi se bodo v novembru znižali za 15 milijard dolarjev s 120 milijard na mesečni ravni. Politika tako ostaja naklonjena bolj tveganim naložbam, kar pa se je v delniške tečaje v preteklem tednu že vračunalo. Poplava denarja se skratka nadaljuje in inflacija bo ostala še nekaj časa nadpovprečna. To sicer lahko privede do nepričakovanih inflacijskih pritiskov, vseeno pa centralne banke menijo, da bodo ti začasni in da imajo dovolj vzvodov, da jih umirijo, če bo treba.

Politike centralnih bank so privedle tudi do izredno nizke brezposelnosti. Močno poslovno okolje seveda vedno pripelje do povečanega povpraševanja po delovni sili. 4,6-odstotna stopnja brezposelnosti je ena izmed najnižjih v zgodovini. Število razpisanih delovnih mest pa tudi še nikoli ni bilo tako visoko. To posledično pomeni, da podjetja na trgu dela trenutno ne najdejo primernih delavcev, kar vodi v rast plač, ki je trenutno 4,9-odstotna na letni ravni. Gospodarska slika v ZDA je trenutno zelo dobra, posledično so zelo dobre rezultate za tretje četrtletje objavila tudi ameriška podjetja. Po do zdaj objavljenih podatkih jih je kar 80 odstotkov preseglo pričakovanja analitikov. Najboljši panogi sta bili farmacija, kjer je 93 odstotkov podjetij preseglo pričakovanja, in informacijska tehnologija, kjer je napovedi preseglo 92 odstotkov vseh podjetij. Omenimo še rast prihodkov na letni ravni. Ta je znašala 17,3 odstotka, ta številka je najvišja od leta 2008. Tudi napovedi za zadnje četrtletje leta so zelo močne, pričakovana je namreč kar 20-odstotna rast dobička glede na prejšnje leto.

Vidimo, da se pozitivna slika na delniških trgih nadaljuje in da bo zelo verjetno pozitiven tudi zaključek leta. Vseeno pa so delniški trgi neprevedljivi, zato moramo biti vedno pripravljeni tudi na kakšno presenečenje.

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

 

Pregled dogajanja:

Zadnji oktobrski teden je bil razburljiv z vidika političnega dogajanja, a vseeno se na trgih ni zgodilo prav dosti v smislu spremembe smeri. Vsekakor je bil glavni dogodek sestanek G20 v Rimu, ki mu je sledil okoljski vrh v Glasgowu. Medtem, ko se politiki na takšna srečanja prevažajo v privatnih letalih in pri tem pokurijo ogromno fosilnih goriv ter obenem ljudstvu pridigajo, da bo treba biti prizanesljivejši do okolja, pa se zdi, da ti vrhovi z imaginarnimi cilji nimajo več tako široke množice poslušalcev kot nekoč. Ljudi zanimajo bolj vsakdanji problemi kot so inflacija, dragi energenti in pomanjkanje določenega blaga v trgovinah. A poleg okoljskih dogovorov je bil eden izmed sklepov vrha v Rimu tudi potrditev globalnega korporativnega davka v višini 15%. Ali bo to kakorkoli spremenilo bilance ameriških tehnoloških podjetij bomo še videli, trg v tem zaenkrat ne vidi problema.

V Evropi se še naprej ukvarjajo z visokimi cenami energentov in kot posledica le tega se ustvarja nek nov razkol med tistimi, ki bi nuklearno energijo uvrstili med zelene, obnovljive vire, in tistimi, ki so strogo proti tej razvrstitvi. Med slednjimi so tudi pričakovani bodoči člani nemške vlade, ki je še kar naprej v nastajanju (in bo verjetno še nekaj tednov).

Vseeno delniških trgov na novih rekordnih vrednosti nič ne more ali ne zna ustaviti. Negotovost v gospodarstvih narašča, a rast delniških trgov to le še podžiga. Glavni dejavnik je politika centralnih bank in ugibanja, kdaj in kako bodo zmanjšali likvidnostno injekcijo ter dvignili obrestne mere.
Trenutna pričakovanja v ZDA gredo v smeri dveh dvigov v letu 2022, medtem ko Lagardova in ECB še naprej komunicirata, da pred letom 2023 dviga obrestnih mer v Evropi ne bo. Takšna še naprej ohlapna denarna politika, strma rast cen surovin – predvsem energentov – in težave v dobavnih verigah so dejavniki, ki dražijo tudi končne izdelke in podžigajo inflacijo. Rastoča inflacija in ohranjanje nizkih obrestnih mer centralnih bank vlagatelje silijo iz obvezniških in denarnih trgov v delnice. Krog je tako sklenjen in teče že nekaj časa. Kaj lahko prekine krogotok denarja ostaja odprto vprašanje, a zaenkrat nanj ni odgovora. FED bo verjetno prvi, ki bo omejil likvidnost in sredi naslednjega leta dvignil obrestne mere, a vse to je že vračunano v tečaje.

Največja neznanka ostaja inflacija, ki je dokončno izgubila pridevnik »prehodna«. Vse več modelov sedaj upošteva precej povišano, 4% inflacijo za celotno leto 2022. Močan dejavnik za povišano inflacijo so visoke cene energije, ki naj bi po napovedih vztrajale vsaj naslednjih šest mesecev. Očitno se bodo vlagatelji v obvezniških in predvsem denarnih naložbah morali navaditi, da bodo tudi v naslednjih mesecih predvsem izgubljali.

Ta dni je bilo zanimivo dogajanje na Japonskem, kjer so parlamentarne volitve na novo določile razmerja. Zmagovalka volitev, liberalna stranka, je dobila večino v parlamentu, s tem pa naj bi se nadaljevala ohlapna ekonomska politika s ciljno inflacijo postavljeno na 2%. Vlagatelji so to nagradili z močnejšim skokom japonskih delnic, ki pa od začetka leta ostajajo med manj donosnimi, še posebej v primerjavi z Evropo in ZDA.

Kitajske delnice ostajajo z vidika vlagateljev nadpovprečno tvegane in s tem manj privlačne za globalne vlagatelje, kar se odraža na delniških indeksih in na njihovem zaostajanju za ostalimi razvitimi trgi. Težave nepremičninskega trga se nadaljujejo. Gospodarska rast se upočasnjuje in nad vodo jo držijo storitve, a v luči najnovejših lokalnih omejitev se zdi, da bi kitajska lahko zdrsnila v tehnično recesijo.

Rezultati poslovanja so v zadnjem tednu večinoma pozitivno presenečali, še posebej v Evropi in v panogah oskrbe, energije, financ, materialov pa tudi zdravstva in industrije. Tudi tehnološka podjetja se držijo odlično, malo pa skrbi napoved Amazona, da bo višje stroške cen izdelkov in logistike pokril iz rezerv, kar naj bi negativno vplivalo na marže. Bomo videli. Prodajna rast Appla se umirja, nasprotno pa Tesla nezadržno raste in Musk je najbogatejši Zemljan. Tudi v prihajajočih tednih bistvene spremembe v dinamiki podjetij ne pričakujemo, zato bo pozornost usmerjena na centralne banke in njihove poteze glede umika likvidnosti. Še več pozornosti pa inflacijskim podatkom. Slednja je tudi faktor, ki lahko pošteno premeša karte. Obveznice, še posebej dolge z ročnostjo nad 10 let, ostajajo manj privlačne in v negativnem trendu, razmerje evro/dolar pa ostajata stabilna na razmerju 1,16 dolarja za evro.

 

NASVET ZA VLAGATELJE:

Gibanje na trgih narekujejo pričakovanja o nivoju obrestnih mer in likvidnosti, ki jo zagotavljajo centralne banke. Obveznice so drage, saj so donosi, popravljeni za inflacijo, mizerni in večinoma negativni, skupaj z negativni bančni donosi pa vlagatelje še naprej silijo predvsem v delniške naložbe in nepremičnine. Razpršitev portfelja ostaja prioriteta in portfelj je priporočljivo razdeliti v različne razrede, med delnice, obveznice oziroma denar.

Inflacijska pričakovanja rastejo in višja inflacija bo očitno trajala vsaj celotno leto 2022. Tehnološke delnice in delnice e-trgovine ter dela od doma so segmenti z nadpovprečno rastjo poslovanja, ki temeljijo na dolgoročnih trendih, zato ostajajo privlačni, a zadnji rezultatih skupaj z visokimi vrednotenji umirjajo pričakovanja rasti. Inflacija in dvig obrestnih mer ostajata njihov glavni sovražnik. Ob visokih vrednotenjih, geopolitičnih trenjih in negotovi bodoči politiki centralnih bank, vlagatelji postajajo bolj previdni.

Negotovost v tehnološkem sektorju in azijskih trgih vnaša vmešavanje kitajskih oblasti v ekonomijo in sam ustroj in pravila trga. Naložbe izven tehnološkega sektorja ostajajo privlačne zaradi nižjih vrednotenj in drugačne dinamike razvoja panoge. V ospredju ostajajo panoge energije, oskrbe in financ, in sicer kot zaščita v primeru inflacije ter seveda zaradi močne rasti cen energentov, ki se odražajo tudi v njihovih bilancah. Nižja vrednotenja v panogi zdravstva so zaradi vnovičnega poizkusa reforme ameriškega zdravstvenega sistema postala manj privlačna.

Med regijami po privlačnosti izstopa Evropa, pri ZDA je zaradi velike uteži IT podjetij potrebna večja previdnost, Kitajska oziroma trgi v razvoju zaradi političnega vmešavanja ostajajo tvegani in s tem manj privlačni za bolj kratkoročno naravnane vlagatelje, saj je zaradi vmešavanja politike v gospodarstvo težko predvideti poslovanje podjetij.

Za potrpežljive dolgoročno naravnane vlagatelje se zaradi ugodnih vrednotenj kažejo določene naložbene priložnosti. Za manjši del portfelja zaradi lepih dividendnih donosov in privlačnih vrednotenj ohranja privlačnost naša regija centralne in jugovzhodne Evrope. Vlagatelji z dolgimi varčevalnimi cilji naj vztrajajo in nadaljujejo s periodičnimi vplačili, tisti, ki bi investirali večji znesek, pa naj le tega razporedijo na daljše časovno obdobje. Digitalizacija, avtomatizacija, e-trgovina, delo od doma, čistejša energija, poslovanje v skladu z družbenimi in okoljskimi normami in spoštovanje t.i ESG priporočil so dolgoročni trendi in osredotočenost na dolgoročne trende se skozi zgodovino kaže kot pomembna komponenta doseganja nadpovprečnih donosov.

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

 

Pregled dogajanja:

Sredina oktobra, ki je pregovorno eden najslabših mesecev za investicije, je prinesla nove borzne rekorde. A disonanca med trgi in ekonomijo postaja vse večja. Analitiki in ekonomisti se pogovarjajo le še o naraščajočih cenah surovin, naraščajočih problemih v logistiki in posledično višji inflaciji. Centralni bankirji skušajo najti odgovor na te težave, zato je govor o omejevanju likvidnosti vse glasnejši, a trgov vse to ne zanima.

Dobri rezultati tretjega četrtletja in solidne napovedi za naprej vlagatelje spodbujajo, da presežno likvidnost usmerjajo na kapitalske trge. Za primerjavo, prihranki prebivalstva pri slovenskih bank so dosegli že skoraj 24 milijard evrov, podjetij pa še 8,4 milijarde. Obe številki sta rekordni in hitro naraščata. Banke imajo denarja na pretek, čeprav so obrestne mere negativne. To je bilo še pred nekaj leti nepojmljivo. Ljudje tudi ne trošijo, zadnje čase predvsem, ker se dobave podaljšujejo in blaga v nekaterih kategorijah ni, pa tudi podjetja ne najdejo pravih investicijskih idej. To znižuje pričakovano rast BDP.

V zadnjem tednu sta razočarali tako Kitajska kot tudi Južna Koreja, prav tako so se v Nemčiji napovedi precej znižale, a za razliko od azijskih konkurentov, so Nemci popravili pričakovanja za leto 2022 navzgor. Naslednje leto je precej v oblakih, a vseeno se sliši lepo, da bo v prihodnje bolje. Retorika centralnih bank se zadnje dni spreminja. Manjkrat se pojavlja besedna zveza, da je inflacija prehodna in vse bolj prihaja v ospredje spoznanje, da bo leto 2022 leto precej povišane inflacije. To s seboj prinaša izzive v plačni politiki, saj trg dela v ZDA in Evropi, ki se spopada s pomanjkanjem primerno usposobljenega kadra, lahko pričakuje še bolj zaostrene razmere.

Krepitev pričakovanj o zaostrovanju likvidnostne politike FED in ECB motijo nadaljnje slabšanje že prej omenjenih ekonomskih kazalcev, zato se uveljavlja opozorilo oziroma prepričanje, da FED in ECB obrestnih mer pretirano ne moreta dvigniti, brez da bi močno zavrla že tako upočasnjeno pokoronsko okrevanje. Skratka položaj ostaja izredno kompleksen in zdrs v stagflacijo ni izključen. Zdi se, da centralne banke v tej točki nimajo več dobrih odločitev, ampak izbirajo zgolj še samo med manj slabimi.

Kapitalski trgi v nasprotju s pričakovanji dosegajo nove rekorde. Povod so dobri poslovni rezultati, ki so boljši od pričakovanj, predvsem pa podjetja napovedujejo solidno rast tudi v prihodnje. Rast je široka in glavni akterji niso isti, kot v pomladansko-poletnem obdobju. Zadnje dni gre predvsem na račun financ, energije in selektivnih, bolj tehnološko usmerjenih, podjetij. Eno takih podjetij je Tesla, od katerega je model 3 prvič najbolj prodajan avto v Evropi, tudi v konkurenci motorjev z notranjim izgorevanjem. Delnica je tako skočila in podjetje preseglo magično mejo 1.000 milijard tržne kapitalizacije. In to zgolj v 11 letih. Tesla se uspešno izogiba pomanjkanju čipov, ki močno pestijo konkurenco, predvsem japonske pa tudi evropske in ameriške avtomobiliste.
Na drugi strani je Facebook, ki je objavil slabše rezultate, a se delnica drži solidno zaradi napovedanega rekordnega 50 milijard težkega odkupa lastnih delnic. Facebook predvsem pesti izguba mlajših uporabnikov, ki v manjšem številu odpirajo račune, obenem pa na njem preživijo še manj časa. Zaradi tega je sektor komunikacij potisnil v rdeče območje, kot edini negativni sektor v preteklem tednu.

V ospredju ostajajo oskrba, zaradi naraščajočih cen energije in zaradi dviga pričakovanj o omejevanju likvidnosti in s tem rasti obrestnih mer pa sektor finance. A zmagovalec minulega tedna je bila panoga zdravstva, ki je porastla za več kot tri odstotke, in sicer predvsem po zaslugi dobrih rezultatov poslovanja in privlačnih vrednotenj v panogi. Energija je tokrat ostala nekoliko zadaj, a nafta na nivoju 85 dolarjev za sod in pričakovanja, da jo bomo kmalu videli na 100 dolarjev za sod dvigujeta špekulativno naravo trgovanja z delnicami energetskih podjetij. Dejstvo ostaja, da so vrednotenja v panogi še naprej privlačna in morebitna rast cen nafte na 100 dolarjev bi to privlačnost le še povečala, zato te delnice ostajajo zelo privlačne. Nas pa v naslednjih dneh čaka poplava objav rezultatov poslovanja, tudi preostalih tehnoloških velikanov, kar bo trgu določilo smer. Kitajske napovedi o uvedbi davka na nepremičnine in ugibanje o davku na luksuz še naprej sporoča, da se razmere še niso stabilizirale. A vseeno se zdi, da je najhuje minilo za internetne velikane, zato so njihove delnice zopet našle kupce. Na trgih v razvoju se pozornost zadnje dni usmerja v Turčijo in Južno Ameriko. Turška lira je v prostem padu, saj vlagatelji nimajo več potrpljenja za vmešavanje politike v dnevne odločitve centralne banke in nižanju obrestnih mer ob skokoviti rasti inflacije, ki presega 20-odstotno letno. Podobna zgodba se odvija v Braziliji, tudi tam zgrešena ekonomska politika ne najde odgovora na pokoronske izzive in brazilski delniški trg se je znašel med najslabšimi letos, saj je po 20-odstotnem upadu padel v območje medvedjega trenda. In to navkljub močni zastopanosti naftnih in surovinskih podjetij v indeksih. Obvezniški trgi še naprej izgubljajo oziroma zahtevane donosnosti še naprej rastejo. Inflacijska pričakovanja se krepijo in so dosegla najvišje nivoje po letu 2013. Ameriška 10-letna obveznica se tako približuje 1,7% donosnosti, podobna nemška obveznica pa komaj še vztraja v negativnem območju. Problem obveznic je, da imajo zaradi visoke inflacije realno donosnost (minimalna popravljena za inflacijo) močno negativno kar močno pritiska predvsem na zavarovalnice in pokojninske sklade.

NASVET ZA VLAGATELJE:

Gibanje na trgih narekujejo pričakovanja o nivoju obrestnih mer ter likvidnosti, ki jo zagotavljajo centralne banke. Obveznice so drage, saj so donosi, popravljeni za inflacijska pričakovanja, mizerni, večinoma negativni, skupaj z negativni bančni donosi pa vlagatelje še naprej silijo predvsem v delniške naložbe in nepremičnine.
Razpršitev portfelja ostaja prioriteta in portfelj je priporočljivo razdeliti v različne razrede, med delnice, obveznice oziroma denar. Inflacijska pričakovanja rastejo in višja inflacija bo očitno trajala dalj od pričakovanj javnosti.

Tehnološke delnice in delnice e-trgovine ter dela od doma so segmenti z nadpovprečno rastjo poslovanja, ki temelji na dolgoročnih trendih, zato ostajajo privlačne, a nižje napovedi ob zadnjih rezultatih skupaj z visokimi vrednotenji so umirila pričakovanja rasti. Inflacija ostaja njihov glavni sovražnik. Ob visokih vrednotenjih, geopolitičnih trenjih in negotovi bodoči politiki centralnih bank vlagatelji postajajo bolj previdni. Negotovost v tehnološki sektor in azijske trge vnaša vmešavanje kitajskih oblasti v ekonomijo in sam ustroj in pravila trga. Naložbe izven tehnološkega sektorja ostajajo privlačne zaradi nižjih vrednotenj ter drugačne dinamike razvoja panoge. V ospredju ostajajo panoge energije, oskrbe in financ – kot zaščita v primeru inflacije ter seveda zaradi močne rasti cen energentov, ki se odražajo tudi v njihovih bilancah. Nižja vrednotenja v panogi zdravstva so zaradi vnovičnega poizkusa reforme ameriškega zdravstvenega sistema postala manj privlačna. Med regijami po privlačnosti izstopa Evropa, pri ZDA je zaradi velike uteži IT podjetij potrebna večja previdnost, Kitajska in z njo trgi v razvoju zaradi političnega tveganja (zaradi vmešavanja politike v gospodarstvo je težko predvideti poslovanje podjetij ) ostajajo tvegani in zaradi tega manj privlačni za bolj kratkoročno naravnane vlagatelje.

Za potrpežljive dolgoročno naravnane vlagatelje se zaradi ugodnih vrednotenj kažejo določene naložbene priložnosti. Za manjši del portfelja lepi dividendni donosi in privlačna vrednotenja ohranjajo privlačnost naše regije centralne in jugovzhodne Evrope. Vlagatelji z dolgimi varčevalnimi cilji naj vztrajajo in nadaljujejo s periodičnimi vplačili, tisti, ki bi investirali večji znesek, pa naj le tega razporedijo na daljše časovno obdobje. Digitalizacija, avtomatizacija, e-trgovina, delo od doma, čistejša energija, poslovanje v skladu z družbenimi in okoljskimi normami in spoštovanje t.i ESG priporočil so dolgoročni trendi in osredotočenost na dolgoročne trende se skozi zgodovino kaže kot pomembna komponenta doseganja nadpovprečnih donosov.

Surovine in energenti pod večletnimi vrhovi

 

Cena bakra se je spustila pod deset tisoč dolarjev na tono, z večletnega vrha se je spustila tudi cena surove nafte. Podoben trend smo zaznali tudi pri cenah pomembnejših industrijskih surovin. Rast cen surovin in energentov pa ne skrbi zgolj centralnih bankirjev, ampak tudi industrijska podjetja, ki so za prihodnje leto že začela napovedovati dviganje cen svojih proizvodov, s čimer bodo na končne uporabnike prenesli nekaj dviga cen vhodnih elementov.

Rast cen industrijskih materialov, predvsem železa in jekla, bi lahko povzročila tudi nadaljnjo rast cen že tako pregretega nepremičninskega trga, saj nepremičninski trg predstavlja tretjino celotnega povpraševanja po jeklu, kar pomeni, da njegova cena v veliki meri vpliva na strošek gradnje in posledično na prodajno ceno nepremičnine. Centralne banke so se zaradi vsega tega znašle v zelo kočljivi situaciji. Še vedno ni kristalno jasno, ali je za nedavno skokovito rast cen kriva pandemija covida-19 in se bo celotna situacija prihodnje leto umirila brez posega v denarno politiko ali pa da gre za “legitimni” inflacijski pritisk, ki bi brez intervencije centralnih bank vodil v vedno močnejšo rast cen, nočno moro vsakega centralnega bankirja. Dvig obrestnih mer bi v primeru, da gre za “tranzicijsko inflacijo”, lahko močneje zavrl globalno gospodarsko rast, saj svetovna ekonomija še vedno čuti negativne posledice pandemije. V primeru dejanskih inflacijskih pritiskov bi neaktivnost centralnih bank lahko vodila v strmo rast cen in inflacijo, ki bi jo bistveno težje odpravili, kot če bi to začeli že danes. Dogajanje na blagovnih borzah danes kaže, da (vsaj trenutno) investitorji ocenjujejo, da so šle cene surovin in energentov predaleč in da bi bilo za vse morda najbolje, da se ta trend ustavi, centralni bankirji pa bi zagotovo bili veseli tudi kake korekcije na trgu surovin in elementov.