Pregled dogajanja:

Na svetovnih borzah je minil še en teden predvsem v znamenju upada vrednosti. Padci so bili tokrat najbolj izraziti na ameriških borzah, kjer se krepi pesimizem v zvezi s hitrostjo dvigovanja obrestnih mer. Guverner Fed, Jerome Powell, je minuli četrtek ocenil, da je najbolj verjeten dvig ključne obrestne mere za 0,50 % na naslednjem zasedanju Fed, ki bo potekalo v začetku maja. Svoje je k padcem glavnih ameriških borznih indeksov dodal še tehnološki velikan Netflix, ki je močno razočaral svoje vlagatelje. Pri podjetju so prvič po desetih letih objavili padec števila naročnikov v primerjavi s prejšnjim četrtletjem, nič kaj optimistične pa niso niti napovedi za bližnjo prihodnost. Primera Netflixa ter še enega ranjenega velikana iz skupine FAANG, Facebooka oziroma Mete, kažeta na to, kako pomembna je diverzifikacija portfelja med različne sektorje in tipe naložb. Še pred nekaj meseci je namreč izgledalo, da nič ne more ustaviti rasti cene delnic obeh podjetij. A dejavniki, kot je zaostrena konkurenca, spremenjeno vedenje potrošnikov ob upadu epidemije, regulatorni pritiski itd., so pokvarili obete in znižali tečaje delnic obeh podjetij, ki so več kot 50 % nižje od cen izpred leta dni. Objave četrtletnih rezultatov večine ostalih podjetij v ZDA so sicer precej vzpodbudne. Izmed 20 % podjetij iz indeksa S&P 500, ki so že poročale rezultate poslovanja, je bila precej pozornosti deležna še Tesla, katere prihodki in dobiček sta zopet presegla napovedi analitikov. Ta teden bo sezona objav četrtletnih rezultatov dosegla vrhunec, saj med drugim poroča Microsoft, Apple, Boeing, Amazon in Meta oz. bivši Facebook.

Francija je dobila novega starega predsednika, Emanuela Macrona, ki je postal prvi francoski predsednik države z drugim mandatom po 20 letih. Na evropskih finančnih trgih francoske volitve niso prinesle večjih premikov, saj je bila zmaga Macrona bolj ali manj vračunana v pričakovanja trga. Sicer pa so evropske borze v zadnjih dneh sledile gibanju tečajev čez lužo. Zaradi vse ostrejših tonov centralnih bank, tudi ECB, kjer trg sedaj vračunava več kot dva dviga do konca leta, je prevladovala rdeča barva. Precej pozornosti je požela tudi novica o sprejetju akta o digitalnih storitvah, ki prinaša ostrejša pravila v zvezi z nadzorom vsebin na spletnih straneh in platformah, ter predstavlja še en korak Bruslja v boju proti monopolnemu delovanju ameriških tehnoloških velikanov.

Na preostalih trgih velja izpostaviti Japonsko, kjer se za razliko od zahodnih gospodarstev ne soočajo s povišano inflacijo. Japonska gospodarska rast ostaja skromna. Centralna banka zato vztraja pri ekstremno ohlapni denarni politiki. Jen je v primerjavi z ameriškim dolarjem padel na najnižjo vrednost v zadnjih dvajsetih letih, kar bi lahko ob nadaljevanju podobnega trenda sprožilo direktno intervencijo Japonske centralne banke v obliki odkupa jena na odprtem trgu. Na Kitajskem se poslabšuje epidemiološka slika, kar prinaša nove težave v globalnih oskrbovalnih verigah. Po Šanghaju se sedaj očitno zapira še upravno središče Peking. Kitajska politika ničelnega covida ima tudi »pozitiven učinek«, saj z zmanjševanjem porabe nafte, lajša pritisk na njeno ceno. Te so v začetku tega tedna padle pod 100 dolarjev na sodček.

Na ljubljanski borzi so rezultate iz lanskega leta predstavili pri Telekomu, ki je 2021 sklenil s 648,2 milijona evrov prihodkov ter 37,9 milijoni čistega dobička. Nekoliko nižja (3,5 evra na delnico), bo letos Telekomova dividenda. Delnice podjetja trenutno kotirajo po 59,5 evra na delnico. Nasprotno pa so višjo dividendo potrdili pri Petrolu. Ta bo letos znašala 30 evrov na delnico, ki trenutno kotira po ceni 540 evrov. Nova slovenska vlada naj vsaj zaenkrat na domači delniški trg ne bi prinesla večjih sprememb.

NASVET ZA VLAGATELJE:

Geopolitična situacija je zelo nepredvidljiva in Fed dviga obrestne mere zaradi vse višje inflacije, a delniški trg se drži zelo dobro. Inflacija je osrednja točka vlaganja in varčevanja. Investiranje v takem okolju je na kratek rok lahko zelo negotovo. Rast obresti v ZDA je neizogibna, ostaja pa odprto vprašanje, kakšen bo odgovor ECB ob vse višji inflaciji. Vojna, kitajsko koronsko zapiranje in s tem povezane prekinitve logističnih verig ter visoke cene energije in surovin peljejo v recesijo, zato imajo centralne banke precej manj manevrskega prostora kot v preteklosti. Cene energentov in surovin še naprej naraščajo oziroma ostajajo bistveno višje kot pred 12 meseci. Na drugi strani donosi na bankah ostajajo negativni, podobno tudi obveznice še naprej ne ponujajo skoraj nikakršnega donosa, ob rastoči inflaciji pa zadnje tedne beležijo precejšnje izgube. Inflacija nezadržno nažira tako bančne depozite kot obvezniške naložbe. Konzervativni pristop in razpršen portfelj sta ključ, kako prihranke zaščiti v tem okolju. Globalno razpršene delniške naložbe s kombinacijo obvezniških naložb ostajajo najbolj privlačna izbira, saj delniške naložbe ponujajo delno zaščito pred inflacijo, obvezniške naloge pa zmanjšujejo tveganje v portfelju. Poudarek je na razvitih trgih, predvsem ZDA. Za dolgoročnejše vlagatelje tehnološke delnice ostajajo zanimiva izbira, saj ponujajo rast poslovanja ter zasledovanje prihodnjih trendov. Pozornost je trenutno usmerjena na Generali Surovine in energija, kjer delnice družb iz panoge počasneje sledijo rasti samih surovin, tako da ta panoga skriva precejšnje rezerve. Zgodba s panogo oskrbe je bolj kompleksna zaradi navezanosti na ruske vire energije, predvsem plin, a vseeno se tu skrivajo priložnosti. Finančne delnice so zaradi višje inflacije in ekonomsko bolj zaostrenega poslovnega okolja manj privlačne kot v začetku leta. A s krepitvijo pritiska, da bo tudi ECB morala ukrepati, vlagatelji pogumneje vstopajo nazaj v panogo. Defenziven sklad kot je Generali Vitalnost z večjo utežjo v panogi zdravstva v tem trenutku predstavlja način, kako zmanjšati tveganje delniškega dela portfelja. Sklad Generali Galileo, ki ima 50 % v globalno razpršenih delnicah ter 50 % v obvezniških naložbah, je primeren za vlagatelje, ki želijo zmanjšati tveganja v portfeljih a vseeno ohraniti del v globalno razpršenih delniških naložbah. Predvsem pa vztrajajmo s periodičnim varčevanjem, saj nas zgodovina uči, da je to daleč najboljši pristop k večanju prihrankov. Vlaganja v težkih, izzivov polnih, časih so se v večini primerov na obdobje pet let in več izkazala kot nadpovprečno uspešna.

Končuje se politika poceni denarja, spodbudne politike centralnih bank se umikajo, vrednotenja so nad dolgoletnimi povprečji. Zgodila se je še vojna v Ukrajini in dobili smo višje cene plina, nafte, elektrike in hrane. Posledično se dražijo vsi proizvodi in storitve. Inflacija na letni ravni v evropskem prostoru se trenutno giblje nad šestimi odstotki. Pričakovanja so bila, da se inflacija v marcu, aprilu umiri in je inflacijski šok enkratne narave. Trenutno se zdi, da lahko cene še narastejo. Tega se zavedajo tudi centralne banke. Ameriška centralna banka Fed je tako že na poti poviševanja obrestnih mer. Mogoče dobimo v maju tudi 0,5-odstotni dvig obrestne mere. Fiksna obrestna mera v ZDA za tridesetletni hipotekarni kredit trenutno že znaša dobrih pet odstotkov. Seveda je pri višanju izredno pomembno, da ne zadušimo gospodarstva. Vseeno je politika centralnih bank pri višjih cenah energentov zelo omejena, saj tiskanje denarja ne priskrbi več energentov. Za nižje cene potrebujemo končanje vojne in stabilizacijo razmer v odnosih med Rusijo in Evropo. Seveda nižje cene prinese tudi recesija, vendar si tega ne želi nihče. Kljub vsem težavam, ki trenutno pestijo obvezniške in delniške trge, so delnice na globalni ravni relativno stabilne. Resda so upadle za dobrih deset odstotkov v februarju, vendar so trenutno samo še okoli tri do štiri odstotke nižje od najvišjih vrednosti. Prav tako se zdi, da smo lahko že dosegli rast inflacije, kar pomeni, da bodo cene sicer naraščale, vendar je bila najvišja stopnja rasti že dosežena. Nekoliko se je umirila tudi situacija v Ukrajini, začenja se boj za vzhodni del Ukrajine. Omeniti velja tudi pregreti nepremičninski trg v ZDA in tudi v Evropi, ki ga je treba umiriti, saj se na trgu že pojavljajo špekulacije ter zadolževanje različnih subjektov za nakup nepremičnin, ki lahko kasneje prinesejo težave v bankah, ki si je ne želimo več.

Vidimo, da je delniški trg v letošnjem letu vsaj glede na težave vseeno relativno stabilen. V bližnji prihodnosti imamo še kar nekaj preprek, ki jih delniški trg mora preplezati. Tako imamo pred seboj še naprej negotovo okolje, ki pa ga lahko pozitiven zaključek določenih zgodb, tudi nekoliko omili. Delniški trgi lahko tako posledično nekoliko pridobijo. Smo pa še naprej v tranzicijskem okolju, kjer lahko še kar nekaj časa pričakujemo priložnosti za vlaganje.

Pregled dogajanja:

Ameriški delniški trg je pretekli teden končal bolj ali manj brez sprememb v vrednosti. Okrevanje delniških trgov je ustavila obrnjena krivulja zahtevanih donosov ameriških državnih obveznic. Gre za fenomen, ki glede na podatke iz preteklosti za ameriško gospodarstvo napoveduje recesijo. Invertna krivulja se je vzpostavila minuli četrtek, ko je zahtevana donosnost 2-letne državne obveznice zrasla na 2,337 % ter tako za nekaj bazičnih točk presegla zahtevano donosnost najbolj spremljane, 10-letne ameriške državne obveznice. Običajno seveda vlagatelji za obveznice z daljšo ročnostjo zahtevajo višje donose, torej je krivulja zahtevanih donosov obveznic naraščajoča. Toda, ko so dolgoročni obeti za gospodarstvo v očeh vlagateljev pesimistični, ti na dolgi rok v večji meri investirajo v varne obveznice, katerih zahtevana donosnost se posledično zniža. Prav tako vlagatelji v pričakovanju recesije pričakujejo nižje ključne obrestne mere v daljni prihodnosti, kar zopet zniža zahtevano donosnost dolgoročnih obveznic, krivulja zahtevanih donosov tako postane padajoča. Invertna krivulja se je v ZDA od leta 1900 pojavila 28-krat, 22-krat je temu sledila recesija (v povprečju 22 mesecev po pojavu invertne krivulje). Nazadnje je invertna krivulja leta 2019 pravilno napovedala recesijo, a k temu je seveda botroval predvsem covid-19 in zapiranja gospodarstev v 2020. Kljub temu, da pojav vselej polni naslovnice medijev s črnogledimi napovedmi tako za samo gospodarstvo, kot za finančne trge, statistika za najbolj spremljan ameriški borzni indeks kaže precej bolj optimistične številke. Povprečen donos indeksa S&P 500 eno leto po izrisu invertne krivulje od leta 1978 je 13,3 %. Upoštevati je potrebno tudi dejstvo, da je trenutno trg obveznic močno pod vplivom ameriške centralne banke, ki ima za potrebe stimuliranja gospodarstva prek monetarne politike v svojih bilancah ogromne količine dolžniških vrednostih papirjev, kar izkrivlja sliko na obvezniškem trgu. Zgodovina kaže, da je za dolgoročne vlagatelje tudi ob pojavu invertne krivulje donosnosti obveznic najbolj smiselno ostati pri strategiji ohranjanja odprtih pozicij in periodičnega investiranja, ki na dolgi rok prinaša najboljše rezultate.

V Evropi, so bili ob dogajanju v zvezi z vojno v Ukrajini, v središču pozornosti vlagateljev marčevski podatki o inflaciji v evro območju, ki na letni ravni znaša že 7,5 %. Učinki vojne se tako že precej odražajo v cenah končnih izdelkov. Še februarja je bila inflacija nižja od 6 %. Oči so sedaj uprte v razvoj vprašanja glede plačila ruskega zemeljskega plina, za katerega je Kremelj minulo sredo zahteval plačilo zgolj še v rubljih, a stališča Rusije so se medtem že nekoliko omehčala. Motnje v oskrbi s plinom v Evropi se za zdaj zdijo še malo verjetne, vseeno pa so v Nemčiji in Avstriji že naredili prve korake za racionalizacijo porabe plina.

Podatki industrijskih dejavnosti na Kitajskem za marec so pokazali največji padec po 2 letih, k temu so botrovali predvsem strogi omejitveni ukrepi po izbruhih koronavirusa v nekaterih delih države. Kitajska vlada naj bi na padec ekonomske aktivnosti odgovorila z dodatnimi stimulusi za gospodarstvo, kar je opogumilo vlagatelje v kitajski delniški trg, ki je minuli teden nekoliko pridobival. Spet se zdi bližje tudi razrešitev vprašanja glede kitajskih podjetji na ameriški borzi.

Ameriška vlada se je zaradi visokih cen energije, ki podžigajo inflacijo na vseh področjih, odločila za sprostitev strateških rezerv nafte. V naslednjih 6 mesecih naj bi ZDA iz svojih rezerv zagotovila po milijon sodčkov nafte na dan, kar je vsaj kratkoročno nekoliko olajšalo pritiske na naraščajoče cene črnega zlata, a za dolgoročno rešitev energetske krize ukrep ne bo zadostoval. Kartel OPEC+ namreč na nedavnem zasedanju ni ustregel pritiskom zahoda, in je napovedal nadaljevanje zgolj postopnega povečevanja količin načrpane nafte.

NASVET ZA VLAGATELJE:

Geopolitična situacija je še naprej zelo nepredvidljiva, a Fed vseeno dviga obrestne mere in delniški trg raste. Inflacija postaja osrednja točka vlaganja in varčevanja. Investiranje v takem okolju je na kratek rok lahko zelo negotovo. Rast obresti v ZDA je neizogibna. Odprto vprašanje ostaja, kaj bo storila ECB ob vse višji inflaciji. Vojna in s tem povezane prekinitve logističnih verig ter visoke cene energije in surovin peljejo v recesijo, zato imajo centralne banke precej manj manevrskega prostora kot v preteklosti. Cene energentov in surovin še naprej naraščajo oziroma ostajajo bistveno višje kot pred 12 meseci. Na drugi strani donosi na bankah ostajajo negativni, podobno tudi obveznice še naprej ne ponujajo skoraj nikakršnega donosa. Inflacija nezadržno nažira tako bančne depozite kot obvezniške naložbe. Konzervativen pristop in razpršen portfelj sta ključ, kako prihranke zaščiti v tem okolju. Globalno razpršene delniške naložbe s kombinacijo obvezniških naložb ostajajo najbolj privlačna izbira, saj delniške naložbe ponujajo delno zaščito pred inflacijo, obvezniške naloge pa zmanjšujejo tveganje v portfelju. Poudarek je na razvitih trgih, predvsem ZDA. Za dolgoročnejše vlagatelje tehnološke delnice ostajajo zanimiva izbira, saj ponujajo rast poslovanja ter zasledovanje prihodnjih trendov. Pozornost je trenutno usmerjena na Generali Surovine in energija, kjer delnice družb iz panoge počasneje sledijo rasti samih surovin, tako da ta panoga skriva precejšnje rezerve. Zgodba s panogo oskrbe je bolj kompleksna zaradi navezanosti na ruske vire energije, predvsem plin, a vseeno se tu skrivajo priložnosti. Finančne delnice so zaradi višje inflacije ter znižanih pričakovanj dvigov obrestnih mer manj privlačne kot v začetku leta, a s krepitvijo pritiska, da bo tudi ECB morala ukrepati vlagatelji pogumneje vstopajo nazaj v panogo. Defenziven sklad kot je Generali Vitalnost z večjo utežjo v panogi zdravstva v tem trenutku predstavlja način kako zmanjšati tveganje delniškega dela portfelja. Sklad Generali Galileo, ki ima 50% v globalno razpršenih delnicah ter 50 % v obvezniških naložbah je primeren za vlagatelje, ki želijo zmanjšati tveganja v portfeljih a vseeno ohraniti del v globalno razpršenih delniških naložbah. Predvsem pa vztrajajmo s periodičnim varčevanjem, saj nas zgodovina uči da je to daleč najboljši pristop k večanju prihrankov. Vlaganja v težkih, izzivov polnih časih so se v večini primerov na obdobje pet let in več izkazala kot nadpovprečno uspešna.

Pregled dogajanja:

Navkljub nadaljevanju vojne vihre v Ukrajini, vse ostrejših pričakovanjih v zvezi z denarno politiko v ZDA in naraščajočim strahom pred stagflacijo, so ameriški borzni indeksi teden sklenili s pozitivnim donosom. Najbolj spremljani indeks S&P 500 je pridobil 1,8 % in tako je že višje kot ob začetku vojne v Ukrajini pred dobrim mesecem dni. Ob vse višji inflaciji ter še zmeraj relativno neprivlačnih donosih obveznic, delniški trg ostaja najbolj primeren naložbeni razred v očeh večine vlagateljev, kar pripomore k rasti tečajev tudi ob sicer ne najbolj vzpodbudnih novicah. K rasti so pripomogli tudi podatki iz trga dela, najnižje število tedenskih vlog za brezposelnost po letu 1969 krepi upanje na to, da lahko ameriško gospodarstvo nadaljuje z močno rastjo tudi ob agresivnejši denarni politiki. Med posameznimi segmenti še naprej izstopa panoga surovin, dobro so se odrezale tudi delnice iz sektorja široke potrošnje in javnih storitev, ob rasti zahtevanih donosnosti obveznic je konec tedna pridobival finančni sektor. Rast tehnološkega sektorja pa so zopet vodile delnice Apple-a, ki naj bi v bližnji prihodnosti nameraval svojim uporabnikom ponuditi možnost najema nekaterih naprav, a zaenkrat pri podjetju podrobnosti o načrtih še niso razkrili. Vlagatelji so na novico reagirali pozitivno, delnice največjega podjetja na svetu trgujejo blizu zgodovinsko rekordnih vrednosti.

Politični vrh na stari celini se pospešeno zavzema za zmanjšanje odvisnosti od ruskih energentov. Ob nedavnem obisku ameriškega predsednika Bidna v Bruslju sta EU in ZDA sklenili dogovor o dobavi ameriškega utekočinjenega zemeljskega plina, kar naj bi nadomestilo slabo tretjino letne dobave iz Rusije. Konec minulega tedna so se voditelji EU zavezali prizadevanju za skupno nabavo zemeljskega plina v prihodnje, kar bo povečalo pogajalsko moč držav članic, a kljub vsem prizadevanjem bo v Evropi zelo težko nadomestiti poceni in lahko dostopne ruske energente. Sveži podatki indeksov nabavnih managerjev (PMI) v evro območju za marec, ki kažejo, kako podjetja vidijo gospodarski položaj v prihajajočih mesecih še niso pokazali bistvenih znakov ohlajanja gospodarstva. Vendar pa rekordna rast cen tako surovin kot tudi končnih izdelkov napoveduje, da se bodo visoke cene energije hitreje prelile na višje cene končnih izdelkov od pričakovanj ter slej ko prej vplivale na potrošnjo in posledično tudi gospodarsko rast. Inflacija torej bo višja.

Po vmesni korekciji so minuli teden zopet rasle cene nafte. Zaloge črnega zlata so na najnižjih nivojih po letu 2008, zlasti primanjkuje dizla. V zadnjih dneh je pritisk na cene nekoliko olajšala vest o novih zaprtjih na Kitajskem – zaradi strmega porast primerov covid-19 v Šanghaju so se oblasti odločile uvesti najstrožje zaprtje po začetnem izbruhu v Wuhanu, strogi ukrepi so bili uvedeni tudi v nekaterih drugih kitajskih mestih, vseeno pa cena nafte ostaja nad 110 dolarjev na sodček. Ta četrtek bo potekalo pomembno zasedanje članov OPEC+, po katerem bo jasno, ali so članice kartela trenutno željne oziroma sploh sposobne načrpati več nafte, s katero bi vsaj delno nadomestili izpad ruske nafte na trgu.

En mesec po prekinitvi trgovanja, se je minuli četrtek pod strogimi omejitvami znova odprla moskovska borza. Ruska centralna banka je vsem tujim vlagateljem onemogočila prodajo delnic, ruska vlada pa bo v domači delniški trg injicirala 10 milijard dolarjev, indeks Moex je ob odprtju celo nekoliko pridobil, a ob dejstvu, da je ruske delnice praktično nemogoče prodati je kakršnokoli vrednotenje nerealno.

Znova so strmo rasli zahtevani donosi ameriških državnih obveznic. K temu je botroval predvsem govor guvernerja ameriške centralne banke Powella, ki je odkrito izrazil možnost za še bolj agresiven pristop k zaostrovanju monetarne politike od zadnjih napovedi. Zahtevana donosnost ameriške 10 letne državne obveznice je tako že pri 2,50 %. Trg v ZDA za konec letošnjega leta vračunava ključno obrestno mero pri 2,25 %. Še nekaj mesecev nazaj so milejša pričakovanja o denarni politiki sprožila padce na borzah, a kot kaže je postopen in previden zasuk k ostrejšim napovedim zaenkrat delniškim trgom omogočil prilagoditev na spremenjene razmere. Nekoliko bolj zadržano pa se na višje obrestne mere že odzivajo kupci na ameriškem nepremičninskem trgu, število sklenjenih prodaj, ki služi kot vodilni indikator razmer na trgu nepremičnin, je v februarju padlo že četrti mesec zapored.

NASVET ZA VLAGATELJE

Geopolitična situacija je še naprej zelo nepredvidljiva, a FED vseeno dviga obrestne mere in delniški trg raste. Zelo kompleksen položaj in investiranje v takem okolju je na kratek rok lahko zelo negotovo. Nadaljnja rast obresti v ZDA je neizogibna, predvsem zaradi močno povišane inflacije. Odprto vprašanje ostaja, kaj bo storila ECB ob vse višji inflaciji. Vojna in s tem povezane prekinitve logističnih verig ter visoke cene energije in surovin peljejo v recesijo, zato imajo centralne banke precej manj manevrskega prostora kot v preteklosti Cene energentov in surovin še naprej naraščajo oziroma ostajajo bistveno višje kot pred 12 meseci. Na drugi strani donosi na bankah ostajajo negativni, podobno tudi obveznice še naprej ne ponujajo skoraj nikakršnega donosa. Inflacija nezadržno nažira tako bančne depozite kot obvezniške naložbe. Konzervativen pristop in razpršen portfelj sta ključ kako prihranke zaščiti v tem okolju. Globalno razpršene delniške naložbe s kombinacijo obvezniških naložb ostajajo najbolj privlačna izbira, saj delniške naložbe ponujajo delno zaščito pred inflacijo, obvezniške naloge pa zmanjšujejo tveganje v portfelju. Poudarek je na razvitih trgih, predvsem ZDA, a trenutek za večje vložke na trg ni primeren oziroma ga je potrebno razbiti in investicijo opraviti v večih korakih. Kljub korekciji za dolgoročnejše vlagatelje tehnološke delnice ostajajo zanimiva izbira, saj ponujajo rast poslovanja ter zasledovanje prihodnjih trendov. Pozornost je trenutno usmerjena na Generali Surovine in energija, kjer delnice družb iz panoge počasneje sledijo rasti samih surovin, tako da ta panoga skriva precejšnje rezerve. Zgodba s panogo oskrbe je bolj kompleksna zaradi navezanosti na ruske vire energije, predvsem plin, a vseeno se tu skrivajo priložnosti. Finančne delnice so zaradi višje inflacije ter znižanih pričakovanj dvigov obrestnih mer manj privlačne kot v začetku leta, a s krepitvijo pritiska da bo tudi ECB morala ukrepati vlagatelji pogumneje vstopajo nazaj v panogo. Defenziven sklad kot je Generali Vitalnost z večjo utežjo v panogi zdravstva v tem trenutku predstavlja način kako zmanjšati tveganje delniškega dela portfelja. Sklad Generali Galileo, ki ima 50% v globalno razpršenih delnicah ter 50% v obvezniških naložbah je primeren za vlagatelje, ki želijo zmanjšati tveganja v portfeljih a vseeno ohraniti del v globalno razpršenih delniških naložbah. Predvsem pa vztrajajmo s periodičnim varčevanjem, saj nas zgodovina uči da je to daleč najboljši pristop k večanju prihrankov. Vlaganja v težkih, izzivov polnih časih so se v večini primerov na obdobje pet let in več izkazala kot nadpovprečno uspešna.

Rusko priznanje neodvisnosti ukrajinskih separatističnih pokrajin je pred natanko tremi tedni zadalo prvi udarec globalnim kapitalskim trgom, dva dni pozneje pa smo doživeli pravi borzni pogrom. Indeks delnic SBITOP je nato v naslednjih 14 dneh do dneva žena upadel za 17 odstotkov, kar je drugi največji padec po finančni krizi leta 2008.

Močnejši zdrs je doživel le ob izbruhu pandemije covida-19 spomladi leta 2020. Takrat so centralne banke po svetu z močnimi stimulativnimi ukrepi denarne politike zaustavile padanje svetovnih borz in sledilo je močno okrevanje tečajev, vse do novih rekordov.

Različna položaja ZDA in EU

Tokrat pa so razmere močno drugačne, saj so centralne banke zaradi visoke inflacije, ki je bila v globalni ekonomiji prisotna že prej kot posledica borbe s pandemijo, ostale brez učinkovitega orožja, ki je delovalo v minulih letih.

Pogledi vlagateljev se tako zdaj v pričakovanju rešitve obračajo na izvršilno oblast oziroma konkretno na evropsko komisijo. Evropsko gospodarstvo je tisto, kjer bo kolateralna škoda vojne med Rusijo in Ukrajino največja. ZDA namreč z Rusijo tradicionalno nimajo tako močnih gospodarskih vezi kot države starega kontinenta, ki so poleg trgovine nanjo vezane predvsem kot največji odjemalec surovin in energije.

ZDA so se v minulih letih prelevile iz uvoznika v neto izvoznika energentov (predvsem nafte) in jim tako zaostrovanje oziroma prekinitev dobavnih poti z Rusijo gospodarsko ne škodi. To pa seveda pomeni, da ni posebne potrebe po korenitih spremembah denarne politike ameriške centralne banke, ki bo začela počasno dvigovanje obrestnih mer.

Žogica je tako na strani evropskih voditeljev, ki so minuli teden že začeli pripravljati obsežen sveženj pomoči. Govora je o bilijonih evrov svežega denarja, ki bi bil izdan v obliki obveznic Evropske unije in namenjen investicijam v energetske projekte. Cilj je seveda postati neodvisen od ruskih energentov, predvsem zemeljskega plina, katerega uvoz v nekaterih evropskih članicah dosega tudi 100-odstotni delež.

Izvozniki v Rusijo v težavah

Rusija ni zanemarljiv gospodarski partner Slovenije, predvsem je zelo velik kupec naših farmacevtskih izdelkov. Krka ima sicer v Rusiji lokalno tovarno in ima tako status domačega proizvajalca zdravil, vendar pa ne gre zanemariti ruskih protiukrepov do vseh držav, ki so se v okviru EU priključile sankcijam ali pa celo z materialom in orožjem podprle Ukrajino v vojni proti Rusiji.

Status ruske tovarne novomeške Krke tako ni nedotakljiv in predvsem tuji vlagatelji so v minulih dneh množično prodajali Krkine delnice. Njihov tečaj je od vrha konec januarja, ko je dosegel pri 120 evrov, upadel za 35 odstotkov, kar je približno toliko, kot znaša delež Rusije in Ukrajine v vseh prihodkih Skupine Krka.

Tuji vlagatelji tako očitno pričakujejo odpis Krkine prodaje v obeh državah. To je sicer verjetno preveč pesimističen scenarij, zato se zdi padec tečaja delnice v okolico 80 eur previsok, vsaj v tem trenutku.