Aktualno
Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje
Ekipa upraviteljev Generali Investments je pripravila povzetek trenutnega dogajanja z vplivi na kapitalske trge.
Pregled dogajanja:
Na svetovnih borzah je minil še en teden predvsem v znamenju upada vrednosti. Padci so bili tokrat najbolj izraziti na ameriških borzah, kjer se krepi pesimizem v zvezi s hitrostjo dvigovanja obrestnih mer. Guverner Fed, Jerome Powell, je minuli četrtek ocenil, da je najbolj verjeten dvig ključne obrestne mere za 0,50 % na naslednjem zasedanju Fed, ki bo potekalo v začetku maja. Svoje je k padcem glavnih ameriških borznih indeksov dodal še tehnološki velikan Netflix, ki je močno razočaral svoje vlagatelje. Pri podjetju so prvič po desetih letih objavili padec števila naročnikov v primerjavi s prejšnjim četrtletjem, nič kaj optimistične pa niso niti napovedi za bližnjo prihodnost. Primera Netflixa ter še enega ranjenega velikana iz skupine FAANG, Facebooka oziroma Mete, kažeta na to, kako pomembna je diverzifikacija portfelja med različne sektorje in tipe naložb. Še pred nekaj meseci je namreč izgledalo, da nič ne more ustaviti rasti cene delnic obeh podjetij. A dejavniki, kot je zaostrena konkurenca, spremenjeno vedenje potrošnikov ob upadu epidemije, regulatorni pritiski itd., so pokvarili obete in znižali tečaje delnic obeh podjetij, ki so več kot 50 % nižje od cen izpred leta dni. Objave četrtletnih rezultatov večine ostalih podjetij v ZDA so sicer precej vzpodbudne. Izmed 20 % podjetij iz indeksa S&P 500, ki so že poročale rezultate poslovanja, je bila precej pozornosti deležna še Tesla, katere prihodki in dobiček sta zopet presegla napovedi analitikov. Ta teden bo sezona objav četrtletnih rezultatov dosegla vrhunec, saj med drugim poroča Microsoft, Apple, Boeing, Amazon in Meta oz. bivši Facebook.
Francija je dobila novega starega predsednika, Emanuela Macrona, ki je postal prvi francoski predsednik države z drugim mandatom po 20 letih. Na evropskih finančnih trgih francoske volitve niso prinesle večjih premikov, saj je bila zmaga Macrona bolj ali manj vračunana v pričakovanja trga. Sicer pa so evropske borze v zadnjih dneh sledile gibanju tečajev čez lužo. Zaradi vse ostrejših tonov centralnih bank, tudi ECB, kjer trg sedaj vračunava več kot dva dviga do konca leta, je prevladovala rdeča barva. Precej pozornosti je požela tudi novica o sprejetju akta o digitalnih storitvah, ki prinaša ostrejša pravila v zvezi z nadzorom vsebin na spletnih straneh in platformah, ter predstavlja še en korak Bruslja v boju proti monopolnemu delovanju ameriških tehnoloških velikanov.
Na preostalih trgih velja izpostaviti Japonsko, kjer se za razliko od zahodnih gospodarstev ne soočajo s povišano inflacijo. Japonska gospodarska rast ostaja skromna. Centralna banka zato vztraja pri ekstremno ohlapni denarni politiki. Jen je v primerjavi z ameriškim dolarjem padel na najnižjo vrednost v zadnjih dvajsetih letih, kar bi lahko ob nadaljevanju podobnega trenda sprožilo direktno intervencijo Japonske centralne banke v obliki odkupa jena na odprtem trgu. Na Kitajskem se poslabšuje epidemiološka slika, kar prinaša nove težave v globalnih oskrbovalnih verigah. Po Šanghaju se sedaj očitno zapira še upravno središče Peking. Kitajska politika ničelnega covida ima tudi »pozitiven učinek«, saj z zmanjševanjem porabe nafte, lajša pritisk na njeno ceno. Te so v začetku tega tedna padle pod 100 dolarjev na sodček.
Na ljubljanski borzi so rezultate iz lanskega leta predstavili pri Telekomu, ki je 2021 sklenil s 648,2 milijona evrov prihodkov ter 37,9 milijoni čistega dobička. Nekoliko nižja (3,5 evra na delnico), bo letos Telekomova dividenda. Delnice podjetja trenutno kotirajo po 59,5 evra na delnico. Nasprotno pa so višjo dividendo potrdili pri Petrolu. Ta bo letos znašala 30 evrov na delnico, ki trenutno kotira po ceni 540 evrov. Nova slovenska vlada naj vsaj zaenkrat na domači delniški trg ne bi prinesla večjih sprememb.
NASVET ZA VLAGATELJE:
Geopolitična situacija je zelo nepredvidljiva in Fed dviga obrestne mere zaradi vse višje inflacije, a delniški trg se drži zelo dobro. Inflacija je osrednja točka vlaganja in varčevanja. Investiranje v takem okolju je na kratek rok lahko zelo negotovo. Rast obresti v ZDA je neizogibna, ostaja pa odprto vprašanje, kakšen bo odgovor ECB ob vse višji inflaciji. Vojna, kitajsko koronsko zapiranje in s tem povezane prekinitve logističnih verig ter visoke cene energije in surovin peljejo v recesijo, zato imajo centralne banke precej manj manevrskega prostora kot v preteklosti. Cene energentov in surovin še naprej naraščajo oziroma ostajajo bistveno višje kot pred 12 meseci. Na drugi strani donosi na bankah ostajajo negativni, podobno tudi obveznice še naprej ne ponujajo skoraj nikakršnega donosa, ob rastoči inflaciji pa zadnje tedne beležijo precejšnje izgube. Inflacija nezadržno nažira tako bančne depozite kot obvezniške naložbe. Konzervativni pristop in razpršen portfelj sta ključ, kako prihranke zaščiti v tem okolju. Globalno razpršene delniške naložbe s kombinacijo obvezniških naložb ostajajo najbolj privlačna izbira, saj delniške naložbe ponujajo delno zaščito pred inflacijo, obvezniške naloge pa zmanjšujejo tveganje v portfelju. Poudarek je na razvitih trgih, predvsem ZDA. Za dolgoročnejše vlagatelje tehnološke delnice ostajajo zanimiva izbira, saj ponujajo rast poslovanja ter zasledovanje prihodnjih trendov. Pozornost je trenutno usmerjena na Generali Surovine in energija, kjer delnice družb iz panoge počasneje sledijo rasti samih surovin, tako da ta panoga skriva precejšnje rezerve. Zgodba s panogo oskrbe je bolj kompleksna zaradi navezanosti na ruske vire energije, predvsem plin, a vseeno se tu skrivajo priložnosti. Finančne delnice so zaradi višje inflacije in ekonomsko bolj zaostrenega poslovnega okolja manj privlačne kot v začetku leta. A s krepitvijo pritiska, da bo tudi ECB morala ukrepati, vlagatelji pogumneje vstopajo nazaj v panogo. Defenziven sklad kot je Generali Vitalnost z večjo utežjo v panogi zdravstva v tem trenutku predstavlja način, kako zmanjšati tveganje delniškega dela portfelja. Sklad Generali Galileo, ki ima 50 % v globalno razpršenih delnicah ter 50 % v obvezniških naložbah, je primeren za vlagatelje, ki želijo zmanjšati tveganja v portfeljih a vseeno ohraniti del v globalno razpršenih delniških naložbah. Predvsem pa vztrajajmo s periodičnim varčevanjem, saj nas zgodovina uči, da je to daleč najboljši pristop k večanju prihrankov. Vlaganja v težkih, izzivov polnih, časih so se v večini primerov na obdobje pet let in več izkazala kot nadpovprečno uspešna.
