Zid skrbi

V angleškem borznem žargonu najdemo izraz »wall of worry«, ki opisuje obdobje, ko je delniški trg močan, kljub ogromnim težavam, ki jih lahko najdemo v medijskem prostoru. Za letošnje leto so bile napovedi, da lahko pričakujemo muhast trg.

 

Končuje se politika poceni denarja, spodbudne politike centralnih bank se umikajo, vrednotenja so nad dolgoletnimi povprečji. Zgodila se je še vojna v Ukrajini in dobili smo višje cene plina, nafte, elektrike in hrane. Posledično se dražijo vsi proizvodi in storitve. Inflacija na letni ravni v evropskem prostoru se trenutno giblje nad šestimi odstotki. Pričakovanja so bila, da se inflacija v marcu, aprilu umiri in je inflacijski šok enkratne narave. Trenutno se zdi, da lahko cene še narastejo. Tega se zavedajo tudi centralne banke. Ameriška centralna banka Fed je tako že na poti poviševanja obrestnih mer. Mogoče dobimo v maju tudi 0,5-odstotni dvig obrestne mere. Fiksna obrestna mera v ZDA za tridesetletni hipotekarni kredit trenutno že znaša dobrih pet odstotkov. Seveda je pri višanju izredno pomembno, da ne zadušimo gospodarstva. Vseeno je politika centralnih bank pri višjih cenah energentov zelo omejena, saj tiskanje denarja ne priskrbi več energentov. Za nižje cene potrebujemo končanje vojne in stabilizacijo razmer v odnosih med Rusijo in Evropo. Seveda nižje cene prinese tudi recesija, vendar si tega ne želi nihče. Kljub vsem težavam, ki trenutno pestijo obvezniške in delniške trge, so delnice na globalni ravni relativno stabilne. Resda so upadle za dobrih deset odstotkov v februarju, vendar so trenutno samo še okoli tri do štiri odstotke nižje od najvišjih vrednosti. Prav tako se zdi, da smo lahko že dosegli rast inflacije, kar pomeni, da bodo cene sicer naraščale, vendar je bila najvišja stopnja rasti že dosežena. Nekoliko se je umirila tudi situacija v Ukrajini, začenja se boj za vzhodni del Ukrajine. Omeniti velja tudi pregreti nepremičninski trg v ZDA in tudi v Evropi, ki ga je treba umiriti, saj se na trgu že pojavljajo špekulacije ter zadolževanje različnih subjektov za nakup nepremičnin, ki lahko kasneje prinesejo težave v bankah, ki si je ne želimo več.

Vidimo, da je delniški trg v letošnjem letu vsaj glede na težave vseeno relativno stabilen. V bližnji prihodnosti imamo še kar nekaj preprek, ki jih delniški trg mora preplezati. Tako imamo pred seboj še naprej negotovo okolje, ki pa ga lahko pozitiven zaključek določenih zgodb, tudi nekoliko omili. Delniški trgi lahko tako posledično nekoliko pridobijo. Smo pa še naprej v tranzicijskem okolju, kjer lahko še kar nekaj časa pričakujemo priložnosti za vlaganje.