Podpis prodajne pogodbe med Konzorcijem prodajalcev in družbo Podravka, d. d., o prodaji 51,55 % deleža v družbi Žito, d. d.

Na podlagi konkurenčnega prodajnega postopka je bila za končnega kupca izbrana družba Podravka, d. d., ki je na koncu dala najboljšo ponudbo in je 51,5 % delež družbe Žito, d. d. kupila po ceni 180,10 EUR za delnico, kar pomeni, da celota kupnina za ta delež znaša 33,03 mio EUR.

Pogodbo o prodaji delnic družbe Žito, d. d., so podpisali člani konzorcija, in sicer: SDH, Modra zavarovalnica, d. d., KD Kapital, d. o. o., Adriatic Slovenica, d. d., NLB Skladi, d. o. o. in KD Skladi, d. o. o.

Po zaključenem prenosu delnic namerava družba Podravka objaviti ponudbo za prevzem preostalih delnic v skladu z Zakonom o prevzemih.

Celotni postopek prodaje je potekal v dveh fazah, pri čemer je bil vzpostavljen kontakt z zelo širokim naborom finančnih in strateških investitorjev. Postopek prodaje, ki sta ga v imenu prodajalcev vodili SDH skupaj s KD skladi in finančnimi ter pravnimi svetovalci, je potekal ob dobri konkurenci ponudnikov. Izveden je bil profesionalno, transparentno in enakopravno do vseh investitorjev v prodajnem postopku ter v skladu z mednarodno prakso na tem področju.

KD Skladi in SDH ocenjujeta, da bo družba Žito, d. d., dobila dolgoročnega strateškega in izkušenega lastnika iz prehrambene industrije, ki lahko omogoči rast in razvoj Žita tudi izven Slovenije.

Zaključek postopka je predviden v prihodnjih nekaj mesecih, saj mora kupec pridobiti dovoljenje regulatorjev. Kupnina, ki jo bo prejela družba KD Skladi za račun podskladov KD Krovnega sklada, predstavlja pomembne deleže v skladih KD Galileo, mešani fleksibilni sklad (2,6 %), KD Rastko, evropski delniški sklad (3,7 %) in KD Dividendni, delniški (6,2 %). Kupnina v skupni višini 7,95 mio EUR bo namenjena novim naložbenim priložnostnim v skladu z naložbeno politiko posameznega podsklada.

Družba KD Skladi po zaključenih pogajanjih ocenjuje, da so bila pogajanja izpeljana profesionalno. Sodelovanje z državo, v tem primeru pomembno lastnico v družbi Žito, je bilo v vseh pogledih korektno in je temeljilo na spoštovanju zaveze k transparentnosti, učinkovitosti in odgovornemu lastništvu. Družba KD Skladi pri izvajanju upravljanja premoženja vlagateljev stremi k cilju – zagotoviti najbolj kakovostne naložbene rešitve za vlagatelje, ki prinašajo stalno dolgoročno donosnost naložb. V središču odločitev so vselej vlagatelji. Kupec družbe Žito je bil izbran konkurenčno in v skladu z zastavljenimi cilji. Izbrana je bila ponudba, ki za vlagatelje pomeni uresničitev zastavljenih ciljev.

Postopek prodaje sta vodila SDH in KD Skladi v sodelovanju s finančnima svetovalcema Erste Group Bank AG in P&S Capital d.o.o. in pravnim svetovalcem Jadek & Pensa.

Objavljeni novi portfelji skladov

Portfelji so bili spremenjeni v skladu z našimi pričakovanji na kapitalskih trgih ob upoštevanju parametrov tveganja ter korelacij med skladi.

Oglejte si nove portfelje skladov

Podpisana pogodba o prodaji delnic družbe Pivovarna Laško, d. d.

Pri odločitvi o prodaji je bilo temeljno merilo najvišja ponujena cena za delnico v ponudbi, oddani v skladu s pravili razpisa.

Mesečno poročilo KD Krovnega sklada marec 2015

Družba KD Skladi je na svoji spletni strani objavila redno mesečno poročilo KD Krovnega sklada za marec 2015. Dodali so mu tudi skupen naložbeni komentar, ki so ga pripravili upravitelji.

Naložbeni komentar marec 2015

V marcu je na glavnini kapitalskih trgov še vedno vladal optimizem, rast delniških indeksov pa se je glede na pretekli mesec umirila. Svetovni delniški indeks (donosnost v evrih) je marca zrasel za 2,5 %, rast sta zaznala tudi evropski in ameriški delniški trg. Ameriški trg v lokalni valuti je sicer upadel. Delniški indeks štirih trgov v razvoju (BRIC) je v marcu pridobil 2,3 %.

Pogajanja o grškem programu pomoči se še naprej nadaljujejo. Grčija je finančnim ministrom držav evroobmočja predstavila nov reformni program, ki je bil za posojilodajalce preskromen, čeprav je vključeval prodajo nekaterih državnih podjetij in strateških točk. Trgi trenutno pozorno spremljajo, ali bo Grčija sposobna poplačati dolg do MDS, medtem ko se je strah pred njenim izstopom iz evroobmočja nekoliko polegel. Kazalnik, ki napoveduje prihodnje gospodarsko gibanje (PMI), je marca presegel napovedi analitikov in potrdil smer okrevanja v evroobmočju. To kaže tudi rast bruto domačega proizvoda na četrtletni ravni, ki se od junija 2014 giblje v skladu s pričakovanji trga. Dogajanje na finančnem prizorišču bosta tudi v prihodnje usmerjali evropska in ameriška centralna banka, ki sta sicer v različnih položajih. V Veliki Britaniji se bodo maja začele splošne volitve, na katerih pa zmagovalne stranke še ni mogoče napovedati.  

Makroekonomski podatki za ameriško gospodarstvo so v marcu pokazali mešano sliko. Pozitivno je presenetila rast cen življenjskih potrebščin, ki se je v marcu povečala za 0,2 , medtem ko je potrošnja na drobno že tretji mesec zaporedoma padla, in sicer za 0,6 %. Podatki o trgu dela še naprej ostajajo pozitivni. Gospodarska rast v ZDA je v zadnjem četrtletju lani znašala 2,2 %. Nadaljnje okrevanje bo odvisno tudi od vrednosti ameriškega dolarja, ki je od začetka leta v primerjavi z evrom pridobil 12,7 %, tečaj EUR/USD pa se je dotaknil 12-letnega dna pri 1,0456 dolarja za evro. Guvernerka ameriške centralne banke (FED) Janet Yellen je na marčevskem sestanku spremenila retoriko, ki pa sama po sebi še ne pomeni dviga obrestnih mer. FED ima zdaj bolj proste roke pri dvigu obrestnih mer, zlasti če bo zaznal precejšnje izboljšanje kazalnikov na makroravni. Večina tržnih udeležencev pričakuje v septembru dvig ameriških obrestnih mer.

Dogajanje na trgih v razvoju še naprej vodijo odločitve centralnih bank. V to skupino lahko uvrstimo Kitajsko, Rusijo, Turčijo in Indijo. Ekonomska aktivnost na Kitajskem se umirja, navzdol (na 7,0 %) je bila popravljena tudi stopnja rasti gospodarstva za leto 2015. Ukrajinska centralna banka je zaradi visoke stopnje inflacije obrestno mero ohranila pri 30,0 %, analitiki pa državi v letu 2015 napovedujejo krčenje za kar 7,5 %. Na drugi strani je tudi Rusija zaradi gospodarskih sankcij padla v prvo recesijo v zadnjih šestih letih. Ruski rubelj je po velikem padcu v letu 2014 najmočnejši proti evru pri tečaju 62,5 rublja za evro.

Lokalni trgi so v prvih treh mesecih leta zaostajali v primerjavi z drugimi delniškimi trgi. V Sloveniji poteka več privatizacijskih postopkov, ki se bodo predvidoma zaključili v prihodnjih mesecih. Na Hrvaškem se pripravljajo na dokapitalizacijo energetske družbe Hrvatska elektroprivreda (HEP), ki jo bodo izvedli s prvo javno prodajo delnic, za vodenje katere so že izbrali svetovalce. Romunska podjetja so v zadnjem mesecu objavila finančne podatke o preteklem letu, ki so večinoma dobri in nakazujejo visoke dividendne donosnosti v portfelju, ki so tudi nad pričakovanji.

Vpliv odkupov obveznic evropske centralne banke močneje vpliva na cene obveznic, kot se je najprej pričakovalo. Zahtevani donosi obveznic obrobnih držav so marca upadli bolj kot donosi obveznic jedrnih držav. Zahtevana donosnost 10-letne nemške državne obveznice se je v marcu znižala za dodatnih 14 bazičnih točk na 0,18 % in še naprej testira spodnjo mejo. Nemška krivulja donosnosti je negativna do ročnosti 7 let. Povprečna zahtevana donosnost vseh evropskih obveznic je v primerjavi s preteklim mesecem za malenkost višja pri 0,86 %.

Vabilo na srečanje družbe KD Skladi

To je tudi priložnost, da se v živo srečate z upravitelji in finančnimi svetovalci. Priložnost, ki jo ne smete zamuditi, niti če še niste naš vlagatelj.

Vljudno vabljeni, da se nam pridružite na dogodkih v naslednjih krajih:

DATUM
KRAJ
LOKACIJA 		TOREK, 21. 4. 2015, OB 17.00
MARIBOR
CITY HOTEL, ULICA KNEZA KOCLJA 22
DATUM
KRAJ
LOKACIJA		 ČETRTEK, 23. 4. 2015, OB 17.00
LJUBLJANA
VIVO D125, DUNAJSKA CESTA 125 (Bivša stavba Merkur)

V prihodnjem mesecu, v maju, bomo organizirali srečanje tudi v Kranju in Kopru. Podrobnejše informacije o datumu in lokaciji srečanja bomo še sporočili.

število mest je omejeno, prijave sprejemamo do zapolnitve mest. Na srečanje se lahko prijavite prek spletne prijave ali pa svojo udeležbo sporočite na e-naslov kds_prodaja@kd-group.si ali na brezplačno številko 080 80 24. V prijavi obvezno navedite, v katerem kraju se želite udeležiti srečanja in svoje podatke.

KD Skladi že osmič zapored med najbolj zaupanja vrednimi blagovnimi znamkami 2015

Nagrada Trusted Brand je že vrsto let izkazana družbi KD Skladi. Med najbolj zaupanja vrednimi blagovnimi znamkami Slovenije smo že osem let, od samega začetka vključenosti kategorije Investicijske družbe in vzajemni skladi v tej potrošniški raziskavi.

Raziskava European Trusted Brand je ena največjih evropskih potrošniških raziskav o odnosu do izdelkov in storitev široke potrošnje. Osrednji cilj raziskave je odkriti, katerim blagovnim znamkam Evropejci najbolj zaupamo, katere so najbolj zaupanja vredne domače in tuje blagovne znamke ter najbolj zaupanja vredne osebnosti. Izvaja se že petnajsto leto, v Sloveniji pa deveto leto. V letošnjem letu je raziskava potekala v 6 jezikih in 7 evropskih državah, kjer je bilo analiziranih skoraj 16.000 odgovorov.

Zmagovalci tokratne raziskave bomo priznanja prejeli na svečani podelitvi, ki bo 14. maja v Cankarjevem domu.

Več o raziskavi na: www.trustedbrand.si

Akcija KD Skladov brez vstopnih stroškov podaljšana do konca aprila

*Vlagateljem, članom AS Kluba ugodnosti, ki so ali bodo pristopili k pravilom upravljanja kateregakoli podsklada KD Krovnega sklada (oziroma do preoblikovanja v podsklad KD Krovnega sklada k pravilom upravljanja vzajemnega sklada oziroma so postali vlagatelji podsklada KD Dividendni, delniški, kot delničarji investicijske družbe KD ID, delniška investicijska družba, d. d., ob preoblikovanju v vzajemni sklad in so družbi za upravljanje posredovali vse potrebne podatke), in katerih pristopna izjava je pravilno in popolno izpolnjena, njihova enkratna vplačila v podsklad pa bodo prispela na transakcijski račun posameznega podsklada v času od 1. 4. 2015 po 0:01 uri pa do 1. 5. 2015 do vključno 0:01 ure zjutraj, družba za upravljanje v navedenem obdobju ne bo zaračunala vstopnih stroškov, ki so določeni v prospektu KD Krovnega sklada z vključenimi pravili upravljanja in na spletni strani www.kd-skladi.si. Navedena ugodnost velja tudi za prenos sredstev vlagateljev iz podsklada KD MM, sklad denarnega trga – EUR, v okviru pristopnih izjav tipa VI (prenose, pri katerih se sicer zaračunajo vstopni stroški). Popust ne velja za vstopne stroške pri obročnem vplačevanju (vsa vplačila na pristopne izjave PV, OV, VP, PAK ali KOM), ki ostanejo nespremenjeni. Popusti se ne seštevajo, upošteva se samo ugodnejši za vlagatelja. 
Prospekt KD Krovnega sklada z vključenimi pravili upravljanja, dokumenti podskladov s ključnimi podatki za vlagatelje (KIID) ter zadnje objavljeno letno in polletno poročilo v slovenskem jeziku so vlagateljem v tiskani obliki brezplačno na voljo na sedežu družbe KD Skladi, d. o. o., Dunajska cesta 63, Ljubljana, in vpisnih mestih, v elektronski obliki pa so objavljeni na spletni strani www.kd-skladi.si.

Mesečno poročilo KD Krovnega sklada februar 2015

Družba KD Skladi je na svoji spletni strani objavila redno mesečno poročilo KD Krovnega sklada za februar 2015. Dodali so mu tudi skupen naložbeni komentar, ki so ga pripravili upravitelji.

Naložbeni komentar februar 2015

V februarju je na glavnini kapitalskih trgov vladal optimizem, kar se je odrazilo v splošni rasti naložb. Večina indeksov razvitih trgov je februarja dosegla nove vrhove v pokriznem obdobju. Svetovni delniški indeks je tako zrasel za 6,3 odstotka, podobno rast sta zabeležila tudi evropski in ameriški delniški trg. Tudi trgi v razvoju niso veliko zaostali, saj je indeks štirih trgov BRIC februarja pridobil 5,1 odstotka.

Začetek meseca je bil, predvsem v Evropi in tudi globalno, v znamenju iskanja rešitve za podaljšanje gršega programa pomoči. Mediji in analitiki so ponovno ugibali o možnosti grškega izstopa iz evroobmočja. Tik pred iztekom roka so se finančni ministri držav evroobmočja in nova grška vlada dogovorili o štirimesečnem podaljšanju obstoječega programa pomoči, v zameno pa se je grška vlada zavezala, da bo nadaljevala izvajanje dogovorjenih strukturnih reform. Kljub politični negotovosti so evropske delnice v februarju zrasle, na kar so vplivali spodbudnejši gospodarski kazalniki in tudi pričakovanja, povezana z odkupovanjem obveznic, ki ga je napovedala ECB. Gospodarska rast v zadnjem četrtletju 2014 je znašala 0,9 odstotka na letni ravni, eden izmed kazalnikov, ki napoveduje prihodnje gospodarsko gibanje (PMI), pa je januarja dosegel sedemmesečni vrh, kar kaže tudi močno prvo četrtletje letošnjega leta.

Makroekonomski podatki za ameriško gospodarstvo so bili januarja slabši od pričakovanj. Rast cen življenjskih potrebščin je bila januarja na letni ravni negativna v višini 0,2 odstotka, kar se je zgodilo prvič po letu 2009, že drugi mesec zapored pa je padla tudi potrošnja na drobno, in sicer za 0,8 odstotka. Navzdol je bila revidirana tudi gospodarska rast za zadnje četrtletje lanskega leta, in sicer na 2,2 odstotka zaradi manjših zalog. Boljši podatki so bili tako objavljeni samo za trg dela. Do konca meseca so finančne rezultate za zadnje četrtletje poročala tudi skoraj vsa ameriška podjetja; rezultati so bili slabši od pričakovanj, na kar so vplivali visoka vrednost ameriške valute in tudi slabi rezultati podjetij iz panoge energije. Pomemben je bil tudi govor guvernerke ameriške centralne banke v Kongresu, v katerem je nakazala možnost spremembe retorike glede dviga obrestnih mer in tako še spodbudila ugibanja o časovnem okviru prvega dviga obrestnih mer.

Pregled po trgih (v evrih)_ mesečno poročilo_februar 2015Na trgih v razvoju je bila februarja v ospredju predvsem velika divergenca v vodenju monetarnih politik. Po eni strani je brazilska centralna banka konec januarja zvišala obrestne mere kot ukrep proti visoki inflaciji, medtem ko je vrsta držav v razvoju v zadnjem obdobju obrestne mere še naprej nižala. V to skupino lahko uvrstimo Kitajsko, Rusijo, Turčijo in Indijo. Poudariti je treba tudi dogovor o premirju v Ukrajini, ki je bil dosežen v Minsku. Od implementacije sporazuma v praksi bo odvisna tudi usoda gospodarskih sankcij proti Rusiji, ki so močno prizadele rusko gospodarstvo.

Lokalni trgi v prvih dveh mesecih leta zaostajajo v primerjavi z drugimi delniškimi trgi. Glavni razlog za to je časovni zamik privatizacijskih postopkov v Sloveniji, ki pa se nadaljujejo. Podjetja so začela objavljati rezultate poslovanja za preteklo leto in ti so v povprečju dobri.

V pričakovanju kvantitativnega sproščanja monetarne politike, ki ga je januarja napovedala ECB, so obveznice nadaljevale rast tečajev. še zlasti so izstopale obveznice daljših ročnosti evropskih obrobnih držav z izjemo Grčije. Med njimi je tridesetletna portugalska obveznica v enem mesecu pridobila skoraj 16 odstotkov. Po drugi strani pa je, kot smo že omenili, nova grška vlada bíla bitko s posojilodajalci. Med njimi je še zlasti izstopala Nemčija, ki bi Grčiji že dovolila odhod iz družine evrodržav. Na koncu je Grčija le popustila pritiskom, kar je vodilo v še večje nakupe obveznic evropskih držav. Posledično se je zmanjšala povprečna donosnost do dospetja evropskih obveznic na okoli 0,7 odstotka konec meseca.

KD Skladi – družba za upravljanje z največ »naj skladi« v tri- in petletnem obdobju po izboru revije Mojih financ

V Sloveniji trži 250 skladov 17 različnih ponudnikov. KD Skladi so družba za upravljanje, ki je med vsemi družbami za upravljanje prejela največ priznanj. Letošnji zmagovalci z najboljšo oceno, pet zvezdic, so:

  • KD RASTKO naj sklad zadnjih treh let v kategoriji delniški – evropski sklad,
  • KD NOVI TRGI naj sklad zadnjih treh let v kategoriji delniški -trgi v razvoju,
  • KD MM naj sklad zadnjih pet let v kategoriji denarni – evro sklad,
  • KD VZHODNA EVROPA naj sklad zadnjih treh let in zadnjih pet let v kategoriji delniški – evropski trgi v razvoju,
  • KD INDIJA – KITAJSKA naj sklad zadnjih treh in zadnjih pet let v kategoriji delniški – Azija in Oceanija
  • KD BALKAN naj sklad zadnjih treh in zadnjih pet let v kategoriji delniški – Balkan.

Na lestvico naj upravljavec zadnjega triletnega obdobja so se uvrstili kar štirje upravitelji KD Skladov, in sicer Luka Flere (3. mesto), Sašo šmigić (7. mesto), Aleš Lokar (8. mesto) in Primož Cencelj (12. mesto). Sašo šmigić se je na lestvico uvrstil vseh pet let zapored, od kar poteka izbor revije Moje finance. Glavno merilo za najboljšega upravitelja je znanje upravljavca oziroma, tako imenovani informacijski kazalec, ki kaže, za koliko je upravljavec presegel primerjalni indeks s privzetim tveganjem. Tudi v slednjem, po preseganju lastnega primerjalnega indeksa, smo KD Skladi naj družba za upravljanje, saj smo v triletnem obdobju s kar 10 od 11 ocenjenih podskladov presegli primerjalni indeks, v petletnem obdobju pa s štirimi.

Luka Podlogar, predsednik uprave KD Skladov, je ob tem dejal: »Prejete nagrade so skupaj z doseženimi donosnostmi pokazatelj odličnosti v upravljanju naše ekipe, na katero smo zelo ponosni. Zavedamo se pomena kakovostnega upravljanja in vsekakor se bomo tudi v prihodnosti trudili upravičiti zaupanje vlagateljev«.

(z leve proti desni: Primož Cencelj, Aleš Lokar, Luka Podlogar, Grega Meden, Sašo šmigić, Luka Flere) 

Spomnimo, izbor revije Moje finance je potekal že peto leto zapored. Letos so vzeli pod drobnogled 248 skladov, ki se tržijo v Sloveniji (za tri-in petletno obdobje), in jim podelili zvezdice, od tega tudi 11 podskladom družbe KD Skladi. Naziv naj upravljavca je že leta 2010 pripadel Davidu Zormanu, leta 2013 pa Primožu Cenclju iz KD Skladov. Ravno tako je bila družba KD Skladi že leta 2013 najboljša družba za upravljanje. Podeljene zvezdice so namenjene v pomoč vlagateljem pri odločitvi med številnimi skladi na slovenskem trgu. Hkrati pa številne nagrade, podeljene s strani neodvisne revije, potrjujejo odličnost in strokovnost družbe KD Skladi.

Mesečno poročilo KD Krovnega sklada januar 2015

Družba KD Skladi je na svoji spletni strani objavila redno mesečno poročilo KD Krovnega sklada za januar 2015. Dodali so mu tudi skupen naložbeni komentar, ki so ga pripravili upravitelji.

Naložbeni komentar januar 2015

Začetek leta je bil za skoraj vse oblike finančnih naložb zelo razburljiv. Da so globalni delniški trgi za evrske vlagatelje mesec končali v zelenih številkah, se je treba zahvaliti izključno padcu vrednosti evra (valutni učinek glavnih svetovnih valut je bil pozitiven). Poslovni rezultati največjih podjetij, ki so bili slabši kot pričakovani, so negativno vplivali na ameriški delniški trg, ki je zabeležil najslabši mesec od januarja 2014. Za razliko od Amerike so na drugi strani Atlantika na krilih novega vala denarnih spodbud s strani ECB evropski delniški trgi januarja dosegli najvišje donosnosti zadnjih štirih letih. Pozitivnega vzdušja v Evropi ni uspela pokvariti niti vnovična negativna revizija globalne gospodarske rasti, ki jo je izvedel IMF. Ta je predhodno oceno znižala za 0,3 odstotne točke, globalna gospodarska rast pa naj bi letos znašala 3,5 odstotka. Na področju surovin in energentov se nadaljuje negativni trend preteklega leta. Cena severnoatlantske mešanice surove nafte Brent je januarja padla pod 50 dolarjev za sodček, večjo izgubo vrednosti pa so poleg surove nafte zabeležili materiali (predvsem baker) in žita (pšenica in koruza).

Poslovni rezultati zadnjega četrtletja 2014 največjih ameriških podjetij so bili pod pričakovanji. Kar 57 odstotkov podjetij, vključenih v ameriški delniški indeks S&P 500, je objavilo poslovne rezultate, ki so bili pod pričakovanji analitikov. Rast dobičkov je tako namesto pričakovanih 8 odstotkov znašala 4,5 odstotka. Podjetja kot glavni razlog za nižjo rast dobičkov navajajo predvsem krepitev domače valute, tj. ameriškega dolarja, ki negativno vpliva na izvozno usmerjena podjetja. Glede na zadnja dogajanja na energetskih trgih (močan padec cene surove nafte) ne presenečajo slabši rezultati v indeksu močno zastopanih energetskih podjetij. Pričakujemo, da bodo nižje cene energentov v naslednjih mesecih že začele pozitivno vplivati na podjetja, usmerjena v potrošni sektor in posledično na njihovo dobičkonosnost. Poleg slabših poslovnih rezultatov podjetij je ameriške vlagatelje razočarala tudi zadnja objava gospodarske rasti. Namesto pričakovane 3-odstotne se je ameriška ekonomija na medletni ravni povišala za 2,6 odstotka. Podobno kot na ravni podjetij je glavni krivec za razočaranje močnejši dolar, ki je upočasnil izvozni sektor. Pozitivna novica pa je robustnost domače potrošnje in trga dela, ki sta se v zadnjem obdobju še okrepila.  

Grožnja pred deflacijo in šibka ekonomska aktivnost sta prisilili ECB v največji program denarne pomoči v njeni zgodovini. ECB bo v skladu s tem programom z marcem začela kupovati za 60 milijard evrov finančnih instrumentov (pretežno državnih obveznic držav članic evroobmočja), skupni znesek odkupov pa naj bi septembra 2016, ob koncu programa, znašal 1,1 trilijona evrov. Objava programa je pozitivno vplivala na zaupanje potrošnikov in podjetij. Zadnja objava ankete nabavnih menedžerjev (PMI) v evroobmočju je dosegla najvišjo vrednost v zadnjih šestih mesecih, trend pa se je hkrati obrnil tudi na strani kreditne aktivnosti, ki je dosegla največjo rast po septembru 2006. Rezultati predčasnih volitev v Grčiji so poskrbeli, da se je EU znašla pod vedno večjim pritiskom političnega tveganja. Potem ko parlamentu decembra ni uspelo imenovati novega predsednika vlade, je grško ljudstvo na januarskih predčasnih parlamentarnih volitvah z veliko večino podelilo mandat skrajno levi stranki Syriza, znani po organizaciji protestov proti varčevalnim ukrepom, ki jih je Grčiji v zameno za denarno pomoč predložila t. i. »trojka«. S tem ko se je Syriza povzpela za krmilo države, so se ponovno obudila ugibanja o morebitnem izstopu Grčije iz evroobmočja in posledicah, ki bi jih ta imel na celotno EU.

Na trgih v razvoju je bila v ospredju objava gospodarske rasti na Kitajskem. Kitajski BDP je v zadnjem četrtletju lanskega leta na medletni ravni zrasel za 7,3 odstotka, gospodarska rast v celotnem letu 2014 pa je bila 7,4-odstotna, rahlo nižja od lanske 7,5-odstotne in hkrati najnižja po letu 1990. Pričakujemo, da bo zaradi močnejše upočasnitve gospodarske aktivnosti – od pričakovane – kitajska centralna oblast kmalu začela nov program državne pomoči. Dodaten udarec trgu je prizadela Kitajska centralna banka, ki je v strahu pred nastankom »balona« omejila nakupovanje vrednostnih papirjev s pomočjo zadolževanja. S tem se je (začasno) končalo obdobje močne rasti domačega delniškega trga v drugi polovici preteklega leta.

Lokalni trgi so prvi mesec leta končali na pozitivni ničli. Po izjemno dobrem letu 2014 za lokalne trge tudi letos pričakujemo nadaljevanje pozitivnega trenda rasti. še naprej ostaja glavni generator rasti delniških tečajev nadaljevanje privatizacijskih procesov. Zaradi nadpovprečnih vrednotenj na razvitih trgih pričakujemo večje zanimanje tujih vlagateljev tudi za balkanski trg.