Aktualno
Mesečno poročilo KD Krovnega sklada februar 2015
Družba KD Skladi je na svoji spletni strani objavila redno mesečno poročilo KD Krovnega sklada za februar 2015. Dodali so mu tudi skupen naložbeni komentar, ki so ga pripravili upravitelji. Naložbeni komentar februar 2015 V februarju je na glavnini kapitalskih trgov vladal optimizem, kar se je odrazilo v splošni rasti naložb. Večina indeksov razvitih trgov […]
Družba KD Skladi je na svoji spletni strani objavila redno mesečno poročilo KD Krovnega sklada za februar 2015. Dodali so mu tudi skupen naložbeni komentar, ki so ga pripravili upravitelji.
Naložbeni komentar februar 2015
V februarju je na glavnini kapitalskih trgov vladal optimizem, kar se je odrazilo v splošni rasti naložb. Večina indeksov razvitih trgov je februarja dosegla nove vrhove v pokriznem obdobju. Svetovni delniški indeks je tako zrasel za 6,3 odstotka, podobno rast sta zabeležila tudi evropski in ameriški delniški trg. Tudi trgi v razvoju niso veliko zaostali, saj je indeks štirih trgov BRIC februarja pridobil 5,1 odstotka.
Začetek meseca je bil, predvsem v Evropi in tudi globalno, v znamenju iskanja rešitve za podaljšanje gršega programa pomoči. Mediji in analitiki so ponovno ugibali o možnosti grškega izstopa iz evroobmočja. Tik pred iztekom roka so se finančni ministri držav evroobmočja in nova grška vlada dogovorili o štirimesečnem podaljšanju obstoječega programa pomoči, v zameno pa se je grška vlada zavezala, da bo nadaljevala izvajanje dogovorjenih strukturnih reform. Kljub politični negotovosti so evropske delnice v februarju zrasle, na kar so vplivali spodbudnejši gospodarski kazalniki in tudi pričakovanja, povezana z odkupovanjem obveznic, ki ga je napovedala ECB. Gospodarska rast v zadnjem četrtletju 2014 je znašala 0,9 odstotka na letni ravni, eden izmed kazalnikov, ki napoveduje prihodnje gospodarsko gibanje (PMI), pa je januarja dosegel sedemmesečni vrh, kar kaže tudi močno prvo četrtletje letošnjega leta.
Makroekonomski podatki za ameriško gospodarstvo so bili januarja slabši od pričakovanj. Rast cen življenjskih potrebščin je bila januarja na letni ravni negativna v višini 0,2 odstotka, kar se je zgodilo prvič po letu 2009, že drugi mesec zapored pa je padla tudi potrošnja na drobno, in sicer za 0,8 odstotka. Navzdol je bila revidirana tudi gospodarska rast za zadnje četrtletje lanskega leta, in sicer na 2,2 odstotka zaradi manjših zalog. Boljši podatki so bili tako objavljeni samo za trg dela. Do konca meseca so finančne rezultate za zadnje četrtletje poročala tudi skoraj vsa ameriška podjetja; rezultati so bili slabši od pričakovanj, na kar so vplivali visoka vrednost ameriške valute in tudi slabi rezultati podjetij iz panoge energije. Pomemben je bil tudi govor guvernerke ameriške centralne banke v Kongresu, v katerem je nakazala možnost spremembe retorike glede dviga obrestnih mer in tako še spodbudila ugibanja o časovnem okviru prvega dviga obrestnih mer.
Na trgih v razvoju je bila februarja v ospredju predvsem velika divergenca v vodenju monetarnih politik. Po eni strani je brazilska centralna banka konec januarja zvišala obrestne mere kot ukrep proti visoki inflaciji, medtem ko je vrsta držav v razvoju v zadnjem obdobju obrestne mere še naprej nižala. V to skupino lahko uvrstimo Kitajsko, Rusijo, Turčijo in Indijo. Poudariti je treba tudi dogovor o premirju v Ukrajini, ki je bil dosežen v Minsku. Od implementacije sporazuma v praksi bo odvisna tudi usoda gospodarskih sankcij proti Rusiji, ki so močno prizadele rusko gospodarstvo.
Lokalni trgi v prvih dveh mesecih leta zaostajajo v primerjavi z drugimi delniškimi trgi. Glavni razlog za to je časovni zamik privatizacijskih postopkov v Sloveniji, ki pa se nadaljujejo. Podjetja so začela objavljati rezultate poslovanja za preteklo leto in ti so v povprečju dobri.
V pričakovanju kvantitativnega sproščanja monetarne politike, ki ga je januarja napovedala ECB, so obveznice nadaljevale rast tečajev. še zlasti so izstopale obveznice daljših ročnosti evropskih obrobnih držav z izjemo Grčije. Med njimi je tridesetletna portugalska obveznica v enem mesecu pridobila skoraj 16 odstotkov. Po drugi strani pa je, kot smo že omenili, nova grška vlada bíla bitko s posojilodajalci. Med njimi je še zlasti izstopala Nemčija, ki bi Grčiji že dovolila odhod iz družine evrodržav. Na koncu je Grčija le popustila pritiskom, kar je vodilo v še večje nakupe obveznic evropskih držav. Posledično se je zmanjšala povprečna donosnost do dospetja evropskih obveznic na okoli 0,7 odstotka konec meseca.
