V letošnjem letu naslavljajo pomembno temo – Kako postati boljši navigatorji sprememb?

Tudi letos novembra bomo na Brdu pri Kranju podelili prestižni kipec, nagrado – Delova podjetniška zvezda leta, podjetju, ki bo po izboru strokovne žirije najboljši med najboljšimi malimi in srednje velikimi podjetji.

Letošnjo strokovno žirijo sestavljajo:
– predsednik komisije Stojan Petrič, predsednik nadzornega sveta Kolektor Holding in direktor družbe FMR,
– Luka Podlogar, predsednik uprave Generali Investments,
– dr. Dušan Mramor, redni profesor na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani,
– Simon Zajc, državni sekretar na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo,
– Marino Furlan, ustanovitelj in direktor podjetja Intra lighting, ki je bil Delova podjetniška zvezda 2019 in
– predstavniki uredništva Delo.

Družba Generali Investments se zaveda svojega poslanstva odgovornega finančnega posrednika. Naše poslanstvo je biti prisoten, aktiven deležnik v lokalnem okolju in prispevati k pozitivnemu krogu, ki pripomore k višji ekonomski učinkovitosti, višji konkurenčnosti in ne nazadnje tudi k višji blaginji.

V projektu Podjetniške zvezde vsako leto sodelujejo izbrana mala in srednje velika uspešna podjetja, izmed katerih, se po izboru strokovne komisije, enemu izmed njih podeli naziv Delova podjetniška zvezda leta. Podjetniške zvezde so podjetja prihodnosti, ki rastejo, zaposlujejo, vlagajo v razvoj, izvažajo, inovirajo in so družbeno odgovorna. Imajo rešitve in vedo, kaj potrebujejo, da bodo uspešni še naprej, ljudje jim zaupajo in jih cenijo – in prav taki lahko prinesejo spremembe v našo družbo.

Osrednja nit letošnje kampanje z naslovom Kako postati boljši navigatorji sprememb bodo zgodbe podjetij, katerih začrtana strategija temelji na:
– finančnih virih za rast in razvoj,
– trajnostni naravnanosti (družbeni, okoljski in ekonomski),
– novih tehnologijah in
– energetski preobrazbi.

Projekt podpiramo, ker spodbuja inovativna in razvojno usmerjena podjetja, ki si želijo odličnosti in dolgoročnega uspeha ter podpirajo svoje zaposlene, saj smo družba, ki ima v svojem DNK-ju zapisane podobne vrednote – odličnost, dolgoročnost, strast, zmaga in ekipni duh. Ponosni smo, da tako izpolnjujemo tudi naše poslanstvo odgovornega finančnega posrednika ter pripomoremo k razvoju in rasti slovenskega gospodarstva.

Zato smo tudi ustanovili sklad zasebnega kapitala, Generali Growth Equity Fund, ki podpira rasti željne, ambiciozne podjetniške ekipe, ki vodijo mala in srednja podjetja v Sloveniji in širši regiji. Mala in srednje velika podjetja so motor vsakega gospodarstva, vendar so pri nas pogosto manj razumljena in tudi zato jih vidimo kot dobre poslovne partnerje. S skladom pozitivno prispevamo ne zgolj k donosu naših vlagateljev, temveč tudi k povečevanju slovenske gospodarske rasti. Slovenija je dežela majhnih in srednje velikih podjetij, kar 99,8 odstotka oziroma več kot 136.000 jih namreč spada v to kategorijo. Ta podjetja zaposlujejo več kot 72% odstotkov vseh aktivno zaposlenih in ustvarijo 65% odstotkov ustvarjene dodane vrednosti v gospodarstvu, kar je nad povprečjem EU. Generali Growth Equity Fund je sklad namenjen predvsem institucionalnim vlagateljem. Cilj sklada je prispevati k rasti in razvoju poslovanja podjetij in nuditi podporo poslovodstvu pri doseganju dolgoročnih ciljev.

 

 

 

 

Vlagateljem, ki so ali bodo pristopili k pravilom upravljanja kateregakoli podsklada Generali Krovnega sklada, njihova enkratna vplačila v podsklad ali vplačila v varčevalni načrt Moj izbor pa bodo prispela na transakcijski račun posameznega podsklada v času od 1. 9. 2020 po 0.01 uri pa do 31. 10. 2020 do vključno 0.01 ure zjutraj, bo družba za upravljanje v navedenem obdobju zaračunala 50 % vstopnih stroškov, ki so določeni v prospektu z vključenimi pravili upravljanja krovnega sklada in na spletni strani www.generali-investments.si. Navedena ugodnost velja tudi za prenos sredstev vlagateljev iz podsklada Generali MM, sklad denarnega trga – EUR, v okviru pristopnih izjav tipa VI (prenose, pri katerih se sicer zaračunajo vstopni stroški). Popust ne velja za vstopne stroške pri obročnem vplačevanju (vsa vplačila na pristopne izjave PV, VP ali OV), ki ostanejo nespremenjeni.

Popusti se ne seštevajo. Če je vlagatelj član Generali Kluba ugodnosti oziroma je ugodnosti ali popustov več, se za vlagatelja upošteva samo en popust, in sicer tisti, ki je zanj ugodnejši.

 

Pregled dogajanja:

• Pandemija se še naprej hitro širi praktično v vseh državah izven Evrope. Globalno dosegamo iz dneva v dan nove rekorde glede števila okužb, čeprav se rast vseeno nekoliko umirja. Smrtnost še naprej pada, saj zbolevajo nekoliko mlajši in bolezen bolje poznamo ter uspešnejše zdravimo. Zato ukrepi, ki jih države sprejemajo, niso tako rigorozni kot pred meseci, a vseeno države in lokalne skupnosti sprejemajo ukrepe, ki vračajo omejitve in omejene oblike karanten. Posledice za gospodarsko aktivnost so zaradi tega precejšnje in verjetno niso vračunane v napovedi za drugo polovico 2020 in leto 2021, a pretiranega pesimizma med analitiki (še) ni.
• Gospodarski podatki, ki prihajajo v zadnjih tednih, nakazujejo okrevanje in so boljši od napovedi ekonomskih analitikov. A ti so res močno znižali pričakovanja v času najhujše panike spomladi, tako da so vsi ekonomski kazalci bistveno nižji kot v enakem obdobju lani. V Evropski uniji so v zaključku julija potrdili paket pomoči v višini 750 milijard evrov (390 milijard nepovratnih sredstev in 360 milijard poceni posojil). Še naprej ostaja negotovost glede Brexita. Odnosi med ZDA in Kitajsko pa so navzven izredno slabi (zapiranje veleposlaništva na obeh straneh, prepoved aplikacije TikTok v ZDA). Vseeno pa se zdi, da kakšna večja eskalacija trenutno ne odgovarja nikomur in da bodo poslovni tokovi tekli naprej. Kakršna koli trenja bi namreč krhko okrevanje lahko zavrla. Vsem negativnim efektom kljubujejo centralne banke, ki nadaljujejo z zelo sproščeno denarno politiko, ki podpira obvezniške in delniške trge, kar s seboj prinaša vse večje anomalije. A zaenkrat je sproščena denarna politika najmočnejša sila na trgih, s katero se ni pametno pretirano bosti. Optimizem se krepi tudi glede cepiva, saj prihajajo v javnost prvi preliminarni podatki o učinkih in trg se na vse te objave odziva zelo pozitivno.
• Sproščena denarna politika je tako še naprej gonilna sila trgov in glavni ameriški delniški indeks S&P je končno stopil v pozitivno območje za leto 2020. Tehnološke delnice nadaljujejo z močno rastjo. Amazon in Facebook sta z rezultati resnično presenetila, bili so zelo dobri, prav tako obeti. Tako so cene delnic omenjenih podjetij močno poskočile. Vrednotenja so sicer izredno visoka, a vlagateljev trenutno to ne zanima preveč. Zadaj jim sledijo še nekatere druge, še posebej pri malih vlagateljih, zelo priljubljene tehnološke delnice, kjer so vrednotenja še višja, a očitno je sila likvidnosti, ki jo prinašajo centralne banke trenutno daleč najmočnejša sila na kapitalskih trgih. Pohlep je v le nekaj mesecih povsem izpodrinil strah. Sezona objav podatkov za prvo četrtetje je v polnem teku in poslovanje v prvem četrtletju je zaenkrat boljše od spomladi močno znižanih napovedi. Vlagatelji se na to odzivajo pozitivno, tako v ZDA kot tudi v EU, kjer so se pričakovanja močneje znižala. Tak odziv kaže, da trenutno na borzi prevladuje psihološki odziv, medtem ko sama vrednotenja in negotovo svetovno makroekonomsko in politično stanje ni pretirano v ospredju. Na delniških trgih vidimo tudi upad prometov, saj smo prišli na »dopustniško« trgovanje. Manjši prometi pa očitno ustrezajo cenam delnic, saj so te v zadnjem tednu pridobivale. Še naprej se izredno pozitivno razvija kitajska tehnološka zgodba, Tencent, Alibaba, JD itd so ponovno začeli pridobivati na vrednosti. Globalno je trg še zmeraj osredotočen na tehnološke delnice in delnice podjetij, ki so zmagovalci pandemije. Govorimo predvsem o e-trgovini, vse kar je povezano z internetom, zdravstvo, cepivi in zeleno, okolju prijazno energijo.

 

NASVET ZA VLAGATELJE:

Ohranjamo že predstavljena priporočila. Določene panoge in delnice so drage, a ob podobno dragih obveznicah in negativnih bančnih donosih vlagatelji prave alternative nimajo, zato ni čas za ekstreme v portfeljih. Celotnega portfelja ni priporočljivo imeti ne v delnicah in ne v obveznicah oziroma denarju. Likvidnostna podpora tako obveznicam kot tudi delnicam se nadaljuje in sili v rast tečajev. Ta trend se lahko nadaljuje. Položaj svetovne ekonomije je kljub dobrim podatkom še vedno relativno šibek in prihodnost nejasna, politična negotovost pa še posebej pred ameriškimi volitvami narašča. Uravnotežen pristop k investiranju je zato nujen, utež v obliki posameznih skladov pa lahko predstavljajo panoge, ki so bolje prestale to krizo in kjer vrednotenja niso pretirana. Sem uvrščamo predvsem zdravstvo, potrošnjo in oskrbo, medtem ko deli panoge tehnologije ostajajo dragi. Svetujemo večjo previdnost pri tehnoloških delnicah. Vlagatelji, ki so nadpovprečno izpostavljeni tehnologiji naj razmislijo, da del dobička umaknejo iz mize tako, da ponovno nastavijo uteži v portfelju. Trgi ostajajo nepredvidljivi in pričakujemo rast volatilnosti. Razpršitev portfelja je nujen korak za zmanjšanje tveganja. Vlagatelji z dolgimi varčevalnimi cilji naj vztrajajo in nadaljujejo s periodičnimi vplačili, tisti, ki bi investirali večji znesek, pa naj le-tega razporedijo na daljše časovno obdobje. Trgi lahko v luči trenutnega optimizma in dodatnih stimulativnih ukrepov nadaljujejo z rastjo, a globoki vmesni popravki niso izključeni. Veliko je odvisno od razvoja pandemije in mednarodnih odnosov, ki lahko zmerni optimizem na trgih zopet potisne v območje pesimizma, kar bo za sabo potegnilo tudi močnejšo korekcijo na delniških trgih. Ne pozabimo, tudi ob prvem valu so trgi rasli še februarja, ko je bilo že več kot očitno, da je pandemija resnična in bo imela močan vpliv na ekonomijo. Streznitev je prišla šele marca. Ker so tečaji nekaterih delnic v zadnjih mesecih močno zrasli in so papirnati dobički veliki, bi morebiten obrat trenda s seboj prinesel tudi hitro in globoko korekcijo.

 

 

Pregled dogajanja:

– Dokončno se je pokazalo, da je bil optimizem pri zaustavitvi prvega vala pandemije prehiter. Ljudje so se hitro sprostili in pozabili na previdnostne ukrepe, tako da se pandemija hitro širi praktično v vseh državah izven Evrope. Globalno dosegamo iz dneva v dan nove rekorde glede števila okužb, medtem pa je smrtnost nekoliko nižja kot v marcu in aprilu. Razloge lahko iščemo v tem, da sedaj zboleva v povprečju mlajša generacija in da bolezen bolje poznamo ter da je zdravljenje uspešnejše. Tudi ukrepi, ki jih države sprejemajo niso tako rigorozni kot pred tremi meseci, a vseeno je včeraj Kalifornija sprejela ukrepe, ki jo vračajo v april (ti ukrepi so vseeno precej milejši kot smo jih imeli aprila v Sloveniji, Italiji ali Španiji). Posledice za gospodarsko aktivnost bodo precejšnje in verjetno niso vračunane v napovedi za drugo polovico 2020 in 2021, a zaenkrat pretiranega pesimizma med analitiki še ni. Gospodarski podatki, ki prihajajo v zadnjih tednih nakazujejo okrevanje v obliki »kljukice« in so manj pesimistični od napovedi ekonomskih analitikov. A so ti res močno znižali pričakovanja v času najhujše panike zgodaj spomladi, tako da so vsi ekonomski kazalci bistveno nižje kot v enakem obdobju lani. Tudi mednarodni odnosi ne nakazujejo koraka naprej. Če Evropa presenetljivo izgleda še naprej relativno usklajena v podpori svojemu gospodarstvu, pa se zapleta okoli dogovora o Brexitu, druga faza dogovora med ZDA in Kitajsko je očitno pokopana, saj se retorika med obema velesilama zaostruje in mednarodna trgovina se še naprej upočasnjuje. Vsem negativnim efektom kljubujejo centralne banke, ki nadaljujejo z zelo sproščeno denarno politiko, ki podpira obvezniške in delniške trge, kar s seboj prinaša vse večje anomalije. A zaenkrat je sproščena denarna politika najmočnejša sila na trgih s katero se ni pametno pretirano bosti.

– Sproščena denarna politika je tako še naprej gonilna sila trgov in glavni ameriški delniški indeks S&P je v ponedeljek med trgovanjem za kratek čas bil nad nivojem iz začetka leta. Na drugi strani tehnološke delnice nadaljujejo z močno rastjo in delnice FAANG (Facebook, Apple, Amazon, Netflix in Google) iz dneva v dan dosegajo nove rekorde. Vrednotenja izgledajo izredno visoka, a vlagateljev trenutno to ne zanima kaj preveč. Zadaj jim sledijo še nekatere druge, še posebej pri malih vlagateljih zelo priljubljene tehnološke delnice, kjer so vrednotenja še višja, a očitno je sila likvidnosti, ki jo prinašajo centralne banke trenutno daleč najmočnejša sila na kapitalskih trgih. Pohlep je v le nekaj mesecih povsem izpodrinil strah. S tem tednom se je uradno začela tudi sezona objav podatkov za prvi kvartal. V zadnjih nekaj dneh smo videli nekaj pred objav, kjer so podjetja presegla pričakovanja in s tem povzročila pozitiven odziv na trgih, še posebej v Evropi. Razlogi za preseganje tičijo predvsem v močno znižanih pričakovanjih iz 1. kvartala, a vlagatelji so se na to odzvali zelo pozitivno. Tak odziv kaže, da trenutno na borzi predvsem prevladuje psihološki odziv, medtem ko sama vrednotenja in negotovo svetovno makroekonomsko in politično stanje niso pretirano v ospredju. V zadnjem tednu so tako pridobivale večinoma tehnološke delnice, medtem ko so ostale stagnirale. Močno je zrastel tudi kitajski delniški trg, kjer so videli pravo nakupno evforijo, a znotraj trga večino rasti lahko pojasnimo s tehnološkimi delnicami, e-trgovino in električnimi avtomobili. Potrošnja, zdravstvo in ostale panoge pa so bolj ali manj stagnirale.

NASVET ZA VLAGATELJE:
Ohranjamo priporočila, ki ga sedaj ponavljamo že tedne. Nekatere panoge in delnice so drage, a ob podobno dragih obveznicah in negativnih bančnih donosih vlagatelji prave alternative ne vidijo, zato ni čas za ekstreme. Celotnega portfelja ni priporočljivo imeti ne v delnicah in ne v obveznicah oziroma denarju. Likvidnostna podpora tako obveznicam kot tudi delnicam sili v rast tečajev in ta trend se lahko nadaljuje. Položaj svetovne ekonomije je kljub dobrim podatkom še vedno relativno šibek in prihodnost nejasna. Uravnotežen pristop k investiranju je zato nujen, utež v obliki posameznih skladov pa lahko predstavljajo panoge, ki bodo po pričakovanjih bolje prestale to krizo in kjer vrednotenja niso pretirana. Sem uvrščamo predvsem zdravstvo, potrošnjo in oskrbo, medtem kot deli panoge tehnologije postajajo dragi. Zato svetujemo večjo previdnost pri tehnoloških delnicah. Vlagatelji, ki so nadpovprečno izpostavljeni tehnologiji naj razmislijo, da del dobička umaknejo iz mize tako, da ponovno nastavijo uteži v portfelju. Trgi ostajajo nepredvidljivi in pričakujemo rast volatilnosti. Razpršitev portfelja je nujen korak v pravo smer. Vlagatelji z dolgimi varčevalnimi cilji naj vztrajajo in nadaljujejo s periodičnimi vplačili, tisti, ki bi investirali večji znesek pa naj le tega razporedijo na daljše časovno obdobje. Trgi lahko v luči trenutnega optimizma in sveže natisnjenega denarja nadaljujejo z rastjo, a globoki vmesni popravki niso izključeni. Veliko je odvisno od razvoja pandemije, ki lahko zmerni optimizem na trgih zopet potisne v območje pesimizma, kar bo za sabo potegnilo tudi močnejšo korekcijo na delniških trgih. Ne pozabimo, tudi ob prvem valu so trgi rastli še februarja, ko je bilo že več kot očitno, da je pandemija resnična in bo imela močan vpliv na ekonomijo. Streznitev je prišla šele marca.

 

 

 

Mesečno poročilo za junij 2020

 

Naložbeni komentar – junij 2020

Izredno ohlapne denarne politike in fiskalne spodbude držav gospodarstvu, so prinesle močno okrevanje na finančnih trgih. Globalni delniški trgi so tako v juniju nadaljevali z rastjo. Dno, ki se je oblikovalo v marcu, je bilo v juniju le še oddaljen spomin, saj se je ameriški delniški indeks S&P povzpel nad 3.000 indeksnih točk, ameriški tehnološki indeks Nasdaq pa je prvič v zgodovini presegel vrednost 10.000 indeksnih točk. Tečaji so se od dna v marcu odbili za več kot 40 % in so spet v pozitivnem območju za zadnjih 12 mesecev. Na trgih je še vedno prisotno politično tveganje v ZDA zaradi prihajajočih volitev in novih napetosti med Kitajsko ter ZDA ter Brexit, ki še zmeraj ostaja uganka.

Objave makroekonomskih podatkov so bile boljše od pričakovanj. Tako se je EU BDP v prvem četrtletju skrčil le za 3,6 % glede na prejšnje četrtletje. ZDA so prav tako beležile krčenje BDP za 5 % glede na prejšnje četrtletje. Vzpodbudni so bili tudi podatki indeksa nabavnih managerjev (PMI). Za EU in ZDA znaša PMI tako okoli 47, kar sicer nakazuje krčenje ekonomske aktivnosti.

Najvišjo rast med razvitimi trgi so v juniju beležili trgi Zahodne Evrope, kot posledica pričakovanj napovedanega 750 milijardnega Evropskega sklada za okrevanje, kar predstavlja približno 5,4 % EU bruto družbenega proizvoda. Evropski trgi so postali privlačnejši, saj ukrepi sproščanja ekonomske aktivnosti in ukrepi centralne banke ECB ter držav zmanjšujejo negativne učinke pandemije, po drugi strani pa so nasilni protesti zmanjšali privlačnost ZDA in s tem povzročili selitev dela kapitala v evropske delnice.

Trgi v razvoju so junija beležili močno pozitivno rast. Kitajski PMI podatki so že drugi mesec nad 50, kar pomeni ekspanzijo gospodarske aktivnosti, predvsem v sektorju predelovalnih dejavnosti.

Obvezniški trgi so bili v juniju še dodatno stimulirani s strani centralnih bank. ECB je tako povečala obseg nakupov v okviru izrednega programa nakupa vrednostnih papirjev ob pandemiji (PEPP) za 600 milijard evrov na 1.350 milijard evrov. Obdobje nakupov pa je podaljšano vsaj do konca junija 2021. Podpora centralnih bank z odkupi obveznic je tako stimulirala nove izdaje obveznic, tako držav kot podjetij, ki izkoriščajo nizke obresti za poceni financiranje proti kriznih ukrepov.

Evro je junija pridobil v primerjavi z ameriškim dolarjem. Rast je posledica protestov v ZDA in hitrega naraščanja okužb s koranavirusom COVID-19 v mnogih zveznih državah, ki niso ali so predčasno omilile ukrepe za zajezitev širjenja virusa kot tudi napovedi ameriške centralne banke, da bodo trenutne nizke obrestne mere ostale vsaj do leta 2022.

Na surovinskih trgih in trgih plemenitih kovin, smo beležili rast zlata in nafte ter občutnejši padec cene kave. Vzrok za občutnejši padec gre pripisati pričakovanemu presežku ponudbe, saj brazilski kmetje napovedujejo rekordno letino.