Rusko-ukrajinska kriza – vpliv na kapitalske trge

Danes, 24. 2. 2022, se je ukrajinska kriza nevarno poglobila. Vojaškega načina razreševanja težav v Evropi nismo več vajeni, kar je močno negativno presenetilo javnost in tudi kapitalske trge, ki odprtega vojaškega scenarija niso imeli vračunanega v tečaje, čeprav je ta možnost pri nepredvidljivi ruski politiki vedno prisotna.

Žal tudi od tu dalje ostaja položaj povsem nepredvidljiv. Pričakuje se odločen odziv Evrope in ZDA, a položaj Rusije v svetovnem gospodarstvu, predvsem kot vir surovin in energije, je takšen, da kakršen koli že bo ta odziv, bo škodoval tudi energetsko odvisni Evropi.

Na ruski napad na Ukrajino so se danes najmočneje odzvali surovinski trgi in ruski trg vrednostnih papirjev (tako delnic kot obveznic). Vsi premiki na trgih odražajo strah pred močno okrepitvijo sankcij. Osnovni odziv vlagateljev je premik v varne naložbe in počakati, da se nevarnost razkadi.

Pred kakršnokoli čustveno reakcijo svetujemo pogled v izkušnje iz preteklosti. Zgodovina od druge svetovne vojne dalje nas na delniških trgih uči, da je trenutek, ko pride do izbruha sovražnosti, trenutek, ko je strah največji in razsodnost najmanjša. Čustva zameglijo logiko in vlagatelji želijo le absolutno varnost. A padci glavnih delniških trgov (ZDA, Evropa) ob izbruhu vietnamskega spopada, prve in druge iraške vojne, spopada v Afganistanu in ne nazadnje ob ruski zasedbi Krima v letu 2014 kažejo, da je bilo takrat za umikanje iz bolj tveganih delniških naložb v varnejše, denarne, že prepozno. Kratkoročni, politično motivirani padci na kapitalskih trgih pogosto s seboj prinesejo dolgoročne gospodarske priložnosti, čeprav vlagatelji v teh težkih trenutkih, ki jih presenetijo, prihodnost vidijo zelo črno. A že omenjene izkušnje govorijo, da je treba ohraniti investicijsko disciplino, saj nevarnost in strah prinašata priložnosti.

Kljub dogajanju na rusko-ukrajinski meji, za globalne vlagatelje največji izzivi ostajajo politike centralnih bank in inflacija. Zato ponovno poudarjamo osnovne usmeritve, ki jih vlagatelji morajo vedeti, ko trgi padajo in smo jih povzeli v našem zadnjem webinarju “Tri stvari, ki jih morate vedeti, ko trgi padejo” pretekli teden.

1. Kapitalski trgi nihajo. Padec delniških trgov je začasen in pričakovan pojav. Do nihanja pride, ker so vrednosti na finančnih trgih neposredno povezane z družbenim, političnim in gospodarskim dogajanjem v svetu, z novicami ter pričakovanji vlagateljev v zvezi z njimi ter čustvenimi odzivi nanje.
2. Kako premagati strah, ko vrednosti naložb padajo? Tako, da si že pred vstopom v naložbo postavite sebi lastno naložbeno strategijo, sebi in svojemu vlagateljevemu profilu primeren portfelj naložb. Ta vključuje tudi predvidevanja, kaj boste naredili, ko bodo trgi zanihali. Ko trgi zanihajo, sledite svoji lastni strategiji.
3. Ne lovite vrha in ne lovite dna! Ne čakajte boljše priložnosti. Na dolgoročni poti investiranja je na vaši strani obrestno obrestni račun, na drugi strani pa nam inflacija tiho in na videz neopazno znižuje kupno moč naših prihrankov.

 

Vabimo vas k spremljanju torkovih komentarjev ekipe upravitelj družbe Generali Investments na trenutno dogajanje na trgu in nasvetom za vlagatelje.