Bo letošnji konec leta boljši kot lanski?

Seveda bomo pisali o delniških naložbah – na obvezniških trgih konec lanskega leta namreč ni bilo tako razburljivo kot pri delniških naložbah. Trgi so namreč decembra – zgodovinsko gledano v sicer enem od bolj mirnih mesecev – izgubili tudi več kot deset odstotkov in tako večinoma leto zaključili v minusu. Nato so se v začetku letošnjega leta hitro popravili, zdaj pa se že od aprila ali maja gibljejo na približno podobnih ravneh. To velja tako za globalne delniške indekse kot tudi ameriške in evropske.

 

V nekoliko slabšem položaju so investitorji v trge v razvoju, ki so relativno nižje kot razviti trgi. Negativno izstopa Kitajska, kjer delniški trgi pod vplivom ameriških tarif na uvoz in tudi slabših domačih podatkov ne zmore vzbuditi zanimanja investitorjev. Kaj pa je v letošnjem letu bistveno drugače kot ob istem času lani? Cena denarja, ki je bistveno nižja. Zahtevana donosnost desetletne ameriške obveznice je lani znašala okoli 3 odstotke, danes 1,7 odstotka. Nemška je lani znašala 0,3, danes –0,5 odstotka, grška lani okoli 4 odstotke, danes pa le še 1,4 odstotka. Bistveno cenejši denar je skorajda povsod po svetu.

Seveda je poceni denar povečal zadolženost tako držav kot tudi nefinančnega sektorja. Največje svetovne države, če upoštevamo ZDA, Japonsko, Nemčijo, Nizozemsko, Francijo, Veliko Britanijo, Avstralijo, Kanado, Španijo, Švico in Švedsko, so zadolžene v višini okoli 70 odstotkov BDP. Ta številka je druga najvišja v zadnjih sto letih. Višja je bila samo med drugo svetovno vojno. Tudi zadolženost ameriških podjetij – štejemo samo nefinančna – je najvišja v zadnjih petdesetih letih. Tukaj je odstotek nekoliko nižji, vendar se vseeno približuje 50 odstotkom. Cena denarja pa je tista, ki določa vrednosti praktično vsem naložbam in premika trge. Nizka cena pomeni večjo smotrnost zadolževanja pa tudi lažji dostop do denarja. Če pa je tega preveč, se poveča tudi odstotek investicij, za katere se pozneje izkaže, da niso bile smiselne.

Živimo torej v času, ko je denar praktično zastonj, in zdi se, da bo tako ostalo še nekaj časa. Prav ta bistvena razlika v primerjavi z lanskim letom pa dela delniške naložbe še naprej zanimive. Te se trenutno zdijo edina možnost za vlaganje, če želimo povečati vrednost svojega premoženja. Seveda imamo na drugi strani nepredvidljivega ameriškega predsednika ter vedno slabše makroekonomske podatke. Podjetja pa se vseeno trudijo po svojih najboljših močeh. Za konec kot zanimivost lahko omenimo, da je Apple letos investiral v razvoj več kot 14 milijard evrov, to pa je toliko, kot so v razvoj investirala vsa javna in zasebna španska podjetja. V teh časih le razvoj pomaga pri večanju vrednosti premoženja za lastnike podjetij.

 

Objavljeno v časniku Dnevnik, 15. oktober 2019.

O avtorju: David Zorman

David Zorman je diplomiral leta 2008 na ekonomski fakulteti v Ljubljani. Že kot študent si je leta 2005 začel nabirati znanja s področja upravljanja premoženja kot finančni analitik v borznoposredniški družbi KD BPD. Januarja 2008 se je zaposlil v družbi Generali Investments (prej KD Skladi), kjer upravlja globalni sklad skladov Generali Prvi izbor, geografski sklad Generali Amerika ter sektorska sklada Generali Tehnologija in Generali Vitalnost. Revija Moje finance mu je leta 2011 podelila prestižno priznanje najboljšega upravitelja leta.