Stopite v stik z vašim finančnim svetovalcem na daljavo

 

Navodila za oddaljen podpis

 

Kaj pomeni storitev elektronskega podpisa?
Storitev elektronskega podpisa je možna za obstoječe vlagatelje in pomeni možnost ureditve vseh zadev v zvezi z vlaganji v sklade: pristopa, prenosa in izplačil, brez obiska poslovalnice.

Kaj potrebuje vlagatelj za nemoteno izvajanje storitve?
Predpogoj za uporabo storitve je, da je vlagatelj pri družbi za upravljanje identificiran, to pomeni da so v bazi shranjeni njegovi posodobljeni osebni podatki iz veljavnega osebnega dokumenta in bančne kartice.

Za izvajanje storitve vlagatelj potrebuje pametni telefon ali računalnik, ter urejeno soglasje z družbo za upravljanje glede obveščanja preko aktivnega elektronskega naslova in mobilne številke. Omenjeni podatki so obvezni zaradi pošiljanja povezave na dokument in prejetja varnostne kode, s katero vlagatelj potrdi svojo identiteto. Način e-podpisovanja je tako zaščiten s tako imenovanim dvo faktorskim načinom, kar pomeni, da stranka iz dveh ločenih virov potrjuje svojo identiteto, s tem se pa še dodatno zaščiti potek transakcij in onemogoči zlorabe procesa.

Potek procesa elektronskega podpisa z oddaljenim dostopom
Po pogovoru s finančnim svetovalcem, vam bomo pripravili obrazec za izvedbo želene transakcije, kot je na primer pristopna izjava.

Dokument boste na vaš elektronski naslov prejeli preko povezave v elektronskem sporočilu.
Po aktivaciji prejetega linka s klikom nanj boste na SMS sporočilo prejeli 6-mestno kodo, katero vpišete v okence, ki se odpre po kliku na povezavo v elektronskem sporočilu.

Odpre se obrazec, katerega podpišete na označenem mestu:
– v primeru podpisa preko pametnega telefona – s prstom na ekranu.
– v primeru podpisa preko računalnika – z miško (na miški kliknite in držite levi zgornji gumb in se podpišite čez vaše ime in priimek, datum in uro – vaš podpis mora biti viden).

Vsak podpis je potrebno posebej zaključiti s podpisom in potrditvijo na gumb PODPIS. Ko so vse strani obrazca podpisane, se desno zgoraj gumb “Končaj” obarva z rdečo, kliknite nanj (desno zgoraj).

Po končanem postopku se vam na vrhu zgoraj izpiše KONČANO PODPISOVANJE in obrazec je avtomatsko poslan v pisarno vašega finančnega svetovalca.

Za vse dodatne informacije pokličite svojega finančnega svetovalca, nam pišite na nasvet@generali-investments.si ali pokličite na telefonsko številko 080 80 24.

 

Navodila za oddaljen podpis

 

Generali Investments d.o.o.

 

Mesečno poročilo za februar 2020

 

Mesečno poročilo za februar 2020

 

Naložbeni komentar – februar 2020

Na globalnih delniških trgih smo februarja videli padce. Izbruh gripi podobnega virusa na Kitajskem, se je razširil po svetu in povzročil paniko na finančnih trgih. Obveznice so se v času negotovosti izkazale kot dobra naložba.

Delniški trgi v ZDA so v prejšnjem mesecu dosegali zgodovinske vrhove, toda korekcija v februarju je izbrisala skoraj 8 % donosov, merjeno z indeksom MSCI, izraženim v evrih. Izbruh smrtonosnega koronavirusa na Kitajskem je povzročil preplah na trgih, saj bodo posledice nosila tudi svetovna gospodarstva. Pod največjim prodajnim pritiskom so se znašla podjetja v energetskem sektorju, kar je posledica več kot 10-odstotne pocenitve surove nafte in derivatov. Sledila so jim finančna podjetja, ki so postala manj privlačna zaradi padca obrestnih mer. Donosnost do dospetja na ameriško 10-letno obveznico se je znižala in dosegla zgodovinski minimum, pri okoli 1,2 %. Obveznice postanejo privlačna naložba v času panike na trgu, saj nosijo nižje tveganje. Na drugi strani pa zaupanje potrošnika ostaja na visokih nivojih. Le-to je bilo, po zadnjih raziskavah Univerze v Michiganu, najvišje v zadnjih dveh letih. Tudi na stari celini so se naložbe na delniških trgih pocenile. Tako kot v ZDA so se najbolj znižali tečaji v energetskem in finančnem sektorju. Po zadnjih podatkih je gospodarska rast v evro območju znašala 0,9 % na letni ravni, kar je najnižje po letu 2013. Znižale so se tudi napovedi, saj se pričakuje da bo upočasnitev Kitajske imela globalne razsežnosti. Donosnost do dospetja 10-letne nemške obveznice se je znižala iz približno -0,4 % na -0,6 %. Potrošniško zaupanje je bilo februarju sicer višje kot mesec pred tem, a še vedno ostaja na nizkih nivojih. Trg pričakuje znižanje ključnih obrestnih mer ali druge stimulativne ukrepe v glavnih razvitih gospodarstvih. Tečaj evra proti dolarju je v mesecu upadel pod 1,08 dolarja za evro, kar je najnižja vrednost evra po letu 2017. Proti koncu meseca je evro nekoliko pridobil in zaključil pri vrednosti 1,1 dolarja za evro.

Trgi v razvoju so se pocenili manj kot trgi v razvitem svetu. Delnice na Kitajskem so v mesecu pridobile nekaj več kot odstotek, merjeno v evrih. Širitev virusa se je nekoliko umirila, vlada pa je sprejela varnostne in ekonomske ukrepe. Trgi v Braziliji in Rusiji so bili pod močnimi prodajnimi pritiski. Naložbe v obeh državah so izgubile več kot desetino vrednosti, merjeno z indeksi MSCI, izraženimi v evrih. Pomemben izvoz obeh predstavljajo materiali in energenti, katerih cene so se močno znižale na globalnih surovinskih borzah.

Slovenski borzni indeks SBITOP ni bil izjema in je v mesecu izgubil več kot 6 %. Tudi ostali trgi v regiji so postali cenejši. Padec je bil najvišji v Romuniji.

 

 

Z virusom bomo morali živeti tudi v prihodnje

 

Tudi strokovnjaki imajo na voljo vedno več informaciji. Za zdaj velja, da en oboleli okuži od dva do štiri ljudi in da je smrtnost od 2- do 3-odstotna; ta številka naj bi se v prihodnosti zniževala. Podatki po različnih regijah variirajo, odvisni so od socialnih navad tamkajšnjih prebivalcev. Poleg tega je pomembna tudi temperatura in povprečna starost v okolju. Prav tako so si epidemiologi in virologi vedno bolj enotni, da bo virus ostal z nami tudi v prihodnosti. Tako naj bi se v prihodnjem letu po grobih ocenah okužilo od 30 do 70 odstotkov vse svetovne populacije. Klinična slika okuženih je precej različna. Kaže, da pri otrocih resnejših oblik ni, pri mlajši populaciji virus večinoma povzroča blažjo vročino in suhi kašelj, pri starejši populaciji pa je težava, da se pojavijo sekundarne težave, ki lahko v večjem odstotku v smrt.

Kot rečeno, virus naj bi krožil med ljudmi tudi v prihodnjih letih oziroma dokler ne najdejo cepiva. Tega je po najbolj optimističnih scenarijih mogoče izdelati v dvanajstih do osemnajstih mesecih. Pa tudi potem bo veliko težav: vprašanje je, kako hitro nam bo uspelo cepiti več kot sedem milijard ljudi. Zdi se, da se bomo morali navaditi živeti z virusom. Seveda pa ga je treba čim bolj omejiti, kajti če ne bomo sprejeli drastičnih ukrepov in bo zbolelo veliko ljudi bo to nevzdržen pritisk na zdravstveni sistem. Lahko zmanjka zdravnikov, medicinskega osebja, postelj; ljudem ne bomo zagotoviti osnovne zdravstvene oskrbe.

Novi koronavirus ustavlja globalne tokove ljudi in denarja. Prizemljema so letala, ladje so v pristaniščih, mesta so zaprta, ljudje se gibljejo samo v svojem okolju.

Delniški trgi so zgrmeli v prepad, nafta je izgubila skoraj polovico vrednosti. Globalni delniški trgi so izgubili okoli 20 odstotkov, kar pomeni za okoli 13 bilijonov evrov (1300 milijard) manjšo tržno kapitalizacijo. Delno se rušijo dobaviteljske verige, krči pa se tudi povpraševanje. Ali je trenutni padec že vračunal najbolj negativen scenarij, ki ga lahko virus prinese, je težko oceniti.

Spremenljivk pri širjenju virusa je ogromno in tudi strokovnjaki imajo različne poglede na prihodnost. Življenje seveda teče dalje in nekatera podjetja bodo iz krize izšla še močnejša. Se pa lahko karte premešajo in kar nekaj podjetij bo v prihodnosti zaradi virusa tudi propadlo. Ključno je, da se na nove razmere čim prej prilagodijo in naredijo ustrezne reze, če so potrebni. Panika seveda pa ni potrebna.

 

Generali Growth Equity Fund  v procesu pridobivanja naložbe v družbi Panorganix d.o.o., Ljutomer

 

 

Panorganix d.o.o. je sodobno pridelovalno podjetje, pionir v prodaji  tako imenovanih »živih« izdelkov, torej izdelkov s koreninami v zemlji, ki so pakirani v posebni biorazgradljivi embalaži, in predstavljajo »korak naprej od ekološke pridelave«. V svojih pridelovalnih procesih sledijo sodobnim trendom prehrane in obstoječi ponudbi konstantno dodajajo nove pridelke, pri čemer uporabljajo najnovejšo tehnologijo pridelave, ki vključuje skrb za čisto okolje.

S kapitalskim vstopom Generali Growth Equity Fund v Panorganix bo podjetju omogočen nadaljnji razvoj inovativnega visokotehnološkega načina pridelave najkakovostnejšega sadja in zelenjave, ki do kupcev pridejo sveži, polni okusa in hranljivih snovi, ter širitev trajnostno naravnanega kmetijstva z najnovejšo tehnologijo in inovativnimi načini dela, ki omogočajo naravi prijazno, okolju neškodljivo pridelavo, v širšo regijo.

Generali Growth Equity Fund je specialni investicijski sklad, ki ga upravlja družba Generali Investments, prva slovenska družba za upravljanje, ki skupaj s hčerinskima družbama na Hrvaškem in v Severni Makedoniji upravlja 1.025 milijoni evrov sredstev v upravljanju. Generali Growth Equity Fund investira v majhna in srednja podjetja z velikim potencialom za rast in nudi podporo pri financiranju rasti, širitvi proizvodnih kapacitet, izgradnji prodajne mreže, razvoju novih izdelkov, prevzemu konkurenčnih podjetij ali urejanju nasledstvenih vprašanj.

Naložbo sklada Generali Growth Equity Fund v Panorganix sofinancirata Evropski Investicijski Sklad in SID banka. Generali Growth Equity Fund je bil ustanovljen leta 2019 v okviru Slovenskega naložbenega programa kapitalske rasti (SEGIP), ki je nastal na pobudo SID banke v sodelovanju z Evropskim investicijskim skladom (EIF). Namenjen je lastniškemu in kvazi-lastniškemu financiranju slovenskih malih, srednje velikih ter mid-cap podjetij. SID banka se je zavezala, do bo za program SEGIP namenila 50 milijonov EUR lastnih sredstev (brez garancije države), dodatnih 50 milijonov EUR pa prispeva še EIF iz Evropskega sklada za strateške naložbe (z garancijo EFSI). Z uspešno mobilizacijo dodatnih sredstev drugih zasebnih vlagateljev preko programa SEGIP lahko celotna velikost sredstev namenjenih za slovenska podjetja preseže 150 milijonov EUR, kar bi pomenilo vsaj 3-kratnik sredstev SID banke.

 

 

Ko se čustva srečajo z razumom

 

Se spomnite filma Wall Street? Gordon Gekko je zvit špekulant, ki uteleša eno največjih nevarnosti vlaganja: pohlep. Gekko gledalcu daje občutek očaranosti nad borzami in jasno sporočilo, da lahko vsakdo postane milijonar na borzi. Njegov odgovor na vprašanje, koliko denarja želi, je:”Več.” Ali obstajajo triki, ki se jih vlagatelji danes lahko naučijo od izmišljene osebe, ki jo igra Michael Douglas?

V nadaljevanju bomo pogledali napake v razmišljanju, ki nam otežujejo sprejemanje pravilnih odločitev v zvezi z naložbami.

Pohlep nas slepi
Legendarni vlagatelj v filmu Wall Street pravi, da je pohlep dober. Res? Absolutno ne, saj pohlep izkrivlja naš pogled in zdrav razum ter je pogost krivec za neracionalne odločitve pri vlaganju. Pomislite, če vam kdo npr. ponudi Argentinsko državno obveznico z 9-odstotnim donosom, brez kakršnega koli tveganja? Za razum se nam zdi dvomljivo. Toda možnost donosa 9 % v nas prebudi pohlep. In vlagatelji jo kljub temu zgrabijo – pogosto s kasnejšo izgubo.

S čredo ali razumom?
Ljudje smo razvojno gledano čredne živali. V čredi se še danes počutimo najbolj udobno. Če se obnašamo kot večina, se počutimo zaščitene.
V šoli se nam zdi slaba ocena manj slaba, če polovica razreda tudi dobi slabo oceno. Raje imamo polno restavracijo v letovišču in se izogibajmo praznim mizam sosednje restavracije. Ljudje se veliko lažje soočajo z napačnimi odločitvami, sprejetimi v skladu z večino.

Kaj pa vlagatelji?
Za določen čas je lahko vredno hoditi s čredo, toda slej ko prej pride do točke, ko čreda podcenjuje tveganja. V tej fazi skoraj ni podpornikov mnenj posameznikov. Pretekli tečaji samo podpirajo domnevno logiko trenda, dokler se razpoloženje ne spremeni in trend obrne.

Strah vam začne najedati možgane
Seveda se večina vlagateljev jezi zaradi izgub na borzi. Naslednja izjava se morda sliši kot paradoks, vendar je bila že večkrat znanstveno dokazana: bolečina zaradi finančne izgube je veliko večja od veselja do zmage. Investitorji se zaradi strahu pred izgubami močno nagibajo k varnim naložbam. Ta miselnost pa vlagatelje običajno ustavi na poti do uspešne naložbe. Začasna nihanja cen, za vlagatelja ne pomenijo nujno tveganja. Nasprotno – inflacija počasi razvrednoti kupno moč denarja na varčevalnih računih, ki v današnjih časih ne prinašajo več omembe vrednih obresti in tako ustvarjajo zanesljivo izgubo. Vlagatelji, ki ne želijo nič tvegati, morajo razumeti, da v trenutni fazi nizkih obresti, brez sprejemanja tveganj, ne morejo pričakovati niti ohranitve vrednosti denarja. Umetnost je v tem, da zavestno prevzamete tolikšno tveganje, ki je v skladu z vašo lastno toleranco do tveganja, saj boste le tako lahko prevzeli nadzor nad vašo naložbo.

Večja racionalnost je ključ do uspeha
“Pohlep je dober. Pohlep je pravi. Pohlep deluje,” Gordon Gekko, Wall Street. S takšno držo je naslovni lik v filmu na koncu vse izgubil. Razum in čustva je težko uskladiti, še posebej, ko gre za denar. Torej, strah in pohlep vlagatelje pogosto spodbudita k neracionalnim odločitvam, ki preprečujejo uspešno vlaganje. Zato zagovarjamo več racionalnosti.
Dejstvo je – vlagatelji zaradi inflacije izgubijo realno kupno moč. Danes ni mogoče doseči dovolj privlačnih donosov brez sprejetja tveganja. Kdor ima možnost srednje ali dolgoročno investirati svoje premoženje, se ne sme v celoti odreči naložbam z višjimi donosi. Zato pogumno vstopite na kapitalske trge, izberite dobrega finančnega svetovalca, ki vam bo pomagal pri izbiri naložbe, ki bo primerna za vas.

 

 

Trenutna dogajanja na kapitalskih trgih

 

Po poročanju poslovnega portala CNBC so, z zadnjim popravkom, ameriški delniški trgi vstopili v območje korekcije.

Gledano z zgodovinskega vidika, vidimo, da so trgi v svoji osnovi volatilni in reakcije ob takih dogodkih niso nič nenavadnega. Če pogledamo malo nazaj v čas, vidimo, da smo bili po drugi svetovni vojni priča kar 26 tovrstnim popravkom, ki so za okrevanje v povprečju potrebovali štiri mesece.

Zadnjemu tovrstnemu popravku, v višini do 20%, smo bili priča ob koncu leta 2018. Popravki so bili tudi v letih 2015, 2011 in 2010, a niso ogrozili trenutnega bikovskega trenda vse od leta 2009.

Občutnejšim popravkom oz. nastopu medvedjega trenda (zadnje tako gibanje smo videli v obdobju 2007-2009) pa smo bili v tem obdobju priča 12-krat.

Trenutna dogajanja na kapitalskih trgih so nestanovitna in pod vplivom trenutne epidemije. Vlagatelji na tako hitre popravke prevečkrat reagirajo čustveno in opremljeni s premalo informacijami, kar jih lahko vodi v napačno strategijo in odločitve.

Kaj pri Generali Investments svetujemo vlagateljem?
Svetujemo, da se pred odločitvami posvetujete z našimi strokovnimi finančnimi svetovalci. Pomembno je ponovno pregledati aktualno sestavo portfelja, slediti svoji zastavljeni varčevalni strategiji in pregledati stopnjo tveganja, ki si jo kot vlagatelj lahko privoščimo.

Kaj je prava strategija?
Za kapitalske trge je značilno, da se vrednosti tečajev spreminjajo in s tem vedno ustvarjajo tudi dobre priložnosti.
Vsakemu padcu sledi obrat na kapitalskih trgih. To pa pomeni, da bodo rasti sledile tudi vrednosti enote premoženja vzajemnih skladov. Da bi se izognili ugibanjem, kdaj je pravi čas za začetek varčevanja, vam svetujemo da preverite naš nasvet o 7 ZLATIH PRAVILIH, ki jih morate upoštevati v današnjih razmerah na kapitalskih trgih.

 

 

Pri upravljanju svojega premoženje se posvetuje z neodvisnim svetovalcem

 

Vsak vlagatelj bi moral imeti prepričanje, da so na finančnem trgu korekcije pravilo in ne izjema. Časi, ko so vlagatelji investirali v delniške sklade in bili pri tem mirni, so mimo. Vsako leto znova nam trg kaže, da so večji nenadni premiki obvezen del lastništva delnic. V povprečju smo na ameriških borzah korekcijo videli skoraj enkrat letno, če se osredotočimo na obdobje od leta 1900 do danes. To pomeni, da so približno tako pogoste, kot vaš rojstni dan.

Naštejmo nekaj dejavnikov, ki vplivajo na spremembo sestave premoženja:
– Dogajanje na trgih vedno poskrbi za spremembo strukture naložbenega portfelja. Priporočljivo je, da tega najmanj enkrat na leto pregledate ter po potrebi prilagodite strukturo, da še naprej sledi postavljenim ciljem.
– Obstoječi finančni cilji: v primeru spremenjenih osebnih razlogov in finančnih okoliščin je včasih treba prilagoditi ali spremeniti obstoječe finančne cilje.
– Dolžina varčevanja: če je čas varčevanja krajši, je potrebno izbrati manj tvegane naložbe čas.
– Finančna situacija vlagatelja: spremembe osebnega dohodka kot posledico izgube zaposlitve, spremembe velikosti portfelja ali zaradi spremenjenega odnosa do tveganja.

V sedanjem okolju pa ni čisto nič narobe, če portfelj spremljate in prilagajate aktivno; tudi zakonodaja s krovnimi skladi nam pri tem gre na roko. Svoja sredstva v okviru Krovnega sklada lahko enostavno prenašate iz enega sklada v drugega in tako sami aktivno upravljate s svojim premoženjem. Glavna prednost krovnega sklada je za vlagatelja odlog ugotavljanja davčne obveznosti, kar v praksi pomeni, da se v primeru prehajanja vlagateljev iz enega podsklada v drugega v okviru istega krovnega sklada (znotraj iste DZU) odloži davčna obveznost iz naslova davka na kapitalski dobiček.

Posvetujete se z neodvisnim strokovnjakom

Še najboljša poteza bi bila, da se pri sestavi in spremljanju posvetujete z neodvisnim finančnim svetovalcem, ki se na to zelo dobro spozna. Pri vlaganju v sklade vam ni treba spremljati dogajanja na borzi, ker to opravijo usposobljeni strokovnjaki. Premoženje vzajemnega sklada upravljajo dobro usposobljeni upravitelji. Ti poskrbijo tudi, da pri upravljanju premoženja naložbe vzajemnega sklada dovolj razpršijo, da vlagatelji v vzajemni sklad po nepotrebnem ne prevzemajo prevelikega tveganja, premoženje pa vseskozi upravljajo v okvirih jasne naložbene politike posameznega vzajemnega sklada.

Izkušeni vlagatelji poznajo pravilo, ki pravi, da se je treba za uspešno vodenje naložb od teh čustveno distancirati, saj pretirana čustvena vpletenost pogosto vodi v iracionalne odločitve.

 

Odlično poslovno leto 2019 za Krko in NLB

 

Odlični poslovni rezultati so ceno delnice Krke dvignili nad 78 eurov, kjer smo Krko nazadnje videli pred 12 leti v obdobju zadnje borzne evforije. Omenjeno vrednotenje Krko ceni na 2,5 milijarde eurov, kar je približno trikrat toliko kot je bil vreden Lek v času prodaje pred 18 leti. Pa vendar tuje investicijske banke ciljno ceno delnice Krke postavljajo še precej višje.

V zadnjih objavljenih analizah namreč ameriška investicijska banka Jefferies ceno delnice Krke postavlja še dobrih 20 odstotkov višje, podobno kot avstrijska banka Erste. Analitika obeh bank delnico Krke leta 2020 vidita na ravni 95 eurov, kar bi pomenilo več kot 3 milijarde evrov tržne kapitalizacije.

Še precej večja razlika v vrednotenju, v primerjavi z dejansko ceno delnice na Ljubljanski borzi je pri drugi največji domači kotirajoči družbi. Delnica NLB je po mnenju ene največjih investicijskih bank na svetu ameriške banke JP Morgan podcenjena za skoraj 40 odstotkov, saj jo v zadnji analizi vrednotijo na 90 eurov. To je vsekakor posledica odličnega poslovanja banke, ki je prav v času nastajanja tega zapisa objavila, da je lani že drugo leto zapored na ravni bančne skupine ustvarila okoli 200 milijonov evrov čistega dobička. Za obdobje nizkih obrestnih mer, za katerega je značilna tudi nizka obrestna marža, ta poslovni izid ocenimo za zelo dobrega. Še posebej tudi zato, ker banka dobička ni ustvarjala s sproščanjem preveč oblikovanih rezervacij v preteklih letih, ampak je celo oblikovala dodatni milijon rezervacij.

V prihodnjih dneh pa se iz banke pričakuje še ena pomembna novica. Vlada Republike Srbije bo namreč do konca tedna objavila rezultate prodajnega postopka ene največjih srbskih bank, Komercialne banke Beograd. NLB je po zadnjih informacijah iz Srbije tako imenovani »prefered bidder«, kar pomeni, da je z lastniki banke, se pravi s srbsko vlado, v ekskluzivnih pogajanjih. Komercialna banka Beograd je lani ustvarila 75 milijonov evrov čistega dobička, kar bi pomenilo, da se bo skupina NLB v prihodnjih letih, če bi ji nakup seveda uspel, spogledovala s čistim dobičkom v višini blizu 300 milijonov evrov. To bi bil tako rekordni dobiček kateregakoli slovenskega podjetja v zgodovini in NLB bi tako po tej plati lahko vzela dolgoletni primat novomeški Krki. Delničarji NLB imajo tako kar nekaj razlogov za veselje, saj bo banka v najslabšem primeru, če ji nakup po naključju ne bi uspel izplačala bogato dividendo. Sklepamo lahko, da se analitiki JP Morgan ne motijo prav veliko.

 

Koronavirus ogroža oskrbovalne poti

Poleg velike humanitarne in zdravstvene krize se sedaj Kitajska sooča s potencialno gospodarsko krizo. Veliko izvozno usmerjenih podjetij je moralo preventivno zapreti svoje proizvodne obrate ali pa zaradi močno omejenih transportnih kapacitet niso mogla dostaviti proizvedenega blaga, zaradi česar se zdaj soočajo s potencialnimi pogodbenimi kaznimi zaradi neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti (dostave naročenega blaga). Kitajska vlada je tovrstnim podjetjem ponudila pomoč v obliki subvencij zaradi nastopa »višje sile«: podjetjem, ki izpolnjujejo potrebne pogoje, omogoča nadomestilo za plačilo morebitnih pogodbenih kazni. Glede na to, da je celotna vrednost kitajskega izvoza lani presegla štiri tisoč milijard ameriških dolarjev, lahko znesek subvencij za »višjo silo« v primeru dlje časa trajajoče zaustavitve proizvodnih zmogljivosti Kitajsko močno udari po žepu.

Od konca januarja je za pomoč zaprosilo nekaj več kot 1600 podjetij s skupno vrednostjo nadomestil v višini 16 milijard ameriških dolarjev, kar je še zelo daleč od izpolnitve najbolj črnega scenarija. To pa še ne pomeni, da z vsakim novim tednom ustavljene proizvodnje in zaprtih prevoznih poti ne bo vedno več pogledov analitikov usmerjenih v višino novih zahtevkov za državno pomoč. Zadnje ocene kažejo, da je epidemija, z različno mero intenzivnosti, prizadela 22 milijonov kitajskih podjetij oziroma 90 odstotkov vseh delujočih gospodarskih subjektov v provincah, ki jih je izbruh bolezni najbolj prizadel. Posledično naj bi zaradi tega 56.000 globalnih podjetij občutilo motnjo v oskrbovalni verigi. Izbruh bolezni pa ni prizadel zgolj izvoznih podjetij. Zaradi prepovedi potovanj in pomanjkanja delovne sile (ki je v karanteni) so močno okrnjene transportne kapacitete v določenih delih države. Med najbolj kritičnimi uvoznimi artikli so utekočinjeni zemeljski plin, baker in zamrznjena hrana. Globalna podjetja alternativne iščejo v drugih državah jugovzhodne Azije, ki v primerjavi z enakim obdobjem lani letos beležijo več kot 30-odstotno rast izvoza.

Generali Prvi izbor in Generali Bond z najboljšo skupno oceno 5 Morningstar zvezdic

 

 

V družbi Generali Investments ohranjamo strokovnost in odličnost v upravljanju premoženja naših vlagateljev. Trije naši skladi imajo največ 5 ali 4 Morningstar zvezdice, kar pomeni uvrstitev med najboljših 10 % skladov v posamezni kategoriji (v primeru 5 Morningstar zvezdic) oziroma, naslednjih 22,5 % skladov (v primeru 4 Morningstar zvezdic). Na dan 31. 12. 2019 so imetniki 5-ih ali 4-ih Morningstar zvezdic:

 

Generali Prvi izbor, 5 zvezdic v kategoriji fleksibilni delniški
Generali Bond, 5 zvezdice v kategoriji EUR razpršeni obvezniški
Generali Vitalnost, 4 zvezdic v kategoriji delniški – globalni

 

Morningstar zvezdice so ocene upravljanja, ki jih poda neodvisna in mednarodno najbolj priznana agencija za ocenjevanje uspešnosti upravljanja skladov Morningstar, ustanovljena v Združenih državah Amerike. Skladom po svetu podeljuje ocene že od leta 1985. Ocene so podeljene na osnovi tveganju prilagojene donosnosti, ki izhaja iz naložbene politike sklada in kjer se upošteva tudi stroškovna učinkovitost upravljanja. Skladi so razdeljeni v naložbene kategorije, ocena je skladu podeljena na osnovi uvrstitve sklada v svoji kategoriji in se mesečno osvežuje. Najvišja ocena je ocena 5 zvezdic. Najboljših 10 % skladov v posamezni kategoriji prejme 5 zvezdic. Naslednjih 22,5 % skladov prejme 4 zvezdice, še naslednjih 35 % prejme 3 zvezdice, naslednjih 22,5 % skladov prejme 2 zvezdici in zadnjih 10 % skladov prejme 1 zvezdico. Vsak sklad je ocenjen v obdobju desetih, petih in treh let. Na podlagi teh ocen se oblikuje skupna ocena sklada. Način oblikovanja skupne ocene: če sklad posluje vsaj 3 in manj kot 5 let, se za skupno oceno uporabi ocena iz 3-letnega obdobja. Če sklad posluje vsaj 5 in manj kot 10 let, se za izračun skupne ocene upošteva 60 % ocene iz 5-letnega obdobja, in 40 % ocene iz 3-letnega obdobja. Če sklad posluje vsaj 10 let, se za izračun skupne ocene upošteva 20 % ocene iz 3-letnega obdobja, 30 % ocene iz 5-letnega obdobja in 50 % ocene iz 10-letnega obdobja.

 

Avtorske pravice © 2019 Morningstar Deutschland GmbH. Vse pravice pridržane. Informacije v tej publikaciji: (1) so last družbe Morningstar in/ali njenih ponudnikov vsebin; (2) jih ni dovoljeno kopirati ali distribuirati; in (3) niso zajamčeno točne, popolne ali pravočasne. Družba Morningstar in njeni ponudniki vsebin ne prevzemajo odgovornosti za škodo ali izgubo, ki bi izhajala iz uporabe teh informacij. Pretekla donosnost ni jamstvo za rezultate v prihodnosti.