Aktualno
Prednosti mesečnega varčevanja v paketih skladov v primerjavi z enkratnimi vplačili
Ko razmišljamo o finančni prihodnosti in prihodnjih finančnih ciljih, se zavedamo, da moramo za to nekaj privarčevati. Varčujemo lahko v bančnih depozitih, ki so varna naložba, a ker je obrestna mera le nekoliko višja od letne inflacije, tudi nizko donosna. Donosnejše je vlaganje v vrednostne papirje, npr. delnice in obveznice, in v vzajemne sklade, npr. sklade, ki jih upravlja Generali Investments. Slednje je lahko primerno tudi za male vlagatelje oziroma vlagatelje z manj izkušnjami, še vedno pa se je treba odločiti, kdaj je primeren čas za vstop v vzajemne sklade in v katere oziroma koliko skladov vlagati. To so pogosta vprašanja, ki nam jih zastavijo vlagatelji, in na katera bomo poskusili odgovoriti v nadaljevanju.
Če razmišljate o vlaganju v vzajemne sklade, pa niste prepričani, kako začeti ali pa bi radi optimizirali svoje naložbe, vam lahko pri odločitvi pomaga strokovni posvet s finančnim svetovalcem.
Vlaganja v vzajemne sklade se lahko lotimo na veliko različnih načinov. Če metode nekoliko posplošimo, največkrat govorimo o dveh različnih možnostih: vlaganje z enkratnim vplačilom (t. i. “lump sum”) in vlaganje po metodi povprečnega stroška (t. i. »DCA, Dollar-Cost Averaging«).
Kaj je DCA metoda?
V zadnjem času se po družbenih omrežjih veliko sliši o DCA metodi.
Metoda DCA je kratica za Dollar-Cost Averaging in je mednarodno uveljavljen izraz za strategijo investiranja, ki jo v slovenščini poznamo kot metodo povprečnega stroška.
Bistvo metode je preprosto: namesto da bi znesek vložili naenkrat (t. i. “lump sum”), v izbrano naložbo (npr. vzajemne sklade, delnice, ipd.) vlagamo enake zneske v rednih časovnih presledkih (npr. vsak mesec), ne glede na to, ali so cene na trgu takrat visoke ali nizke. Ko so cene višje, za isti znesek kupimo manj enot, ko so nižje, jih kupimo več. Po tej metodi z vsakokratnimi mesečnimi vložki 100 € v vzajemne sklade skozi čas “lovimo” povprečje gibanja tečajev“ – “zgladimo” odmike navzgor in navzdol od neke povprečne nakupne cene.
S tem se zmanjša tveganje napačnega trenutka vstopa (ang. timing risk) in vpliv nihanj na trgu. V obdobju rasti mesečno plemenitimo svoja sredstva s pozitivnimi donosi, sebi v prid pa obrnemo tudi obdobja padanja vrednosti, saj takrat lahko kupimo več enot. Če se trg po obdobju padanja ponovno okrepi, lahko večje število enot, kupljenih po nižjih cenah, pozitivno vpliva na vrednost naložbe. Prav zato sta pri tej strategiji pomembna predvsem dolgoročen pogled in vztrajanje pri zastavljenem varčevalnem cilju. Pomembno je vztrajanje in sledenje varčevalnemu namenu, pa tudi dolgoročnost varčevalnega cilja.
Če namreč pogledamo skozi daljše obdobje, lahko ugotovimo, da je bilo v zgodovini v povprečju več obdobij rasti delniških tečajev, t.i. bikovskega trenda kot medvedjega, ko vrednosti padajo.
Zgodovinsko gledano so trgi v obdobju bikovskega trenda bolj rasli oziroma so se povečali za večji odstotek, kot so se zmanjšali v obdobju medvedjega trenda
Redno mesečno vlaganje zmanjšuje investicijska tveganja
Vlagatelji z metodo povprečnega stroška (DCA) zmanjšajo predvsem naslednja investicijska tveganja:
- Tveganje napačnega trenutka vstopa (ang. timing risk)
Če ves denar vložijo naenkrat in ravno takrat trg pade, je lahko začetna izguba precejšnja. Z DCA strategijo to tveganje razpršijo, saj vstopajo postopoma – tako zmanjšajo vpliv slabega tajminga. - Čustveno tveganje oz. vedenjsko tveganje (ang. emotional/behavioral risk)
Redna vplačila zmanjšajo možnost impulzivnih odločitev, kot so panična prodaja ob padcih ali prehitri nakupi ob rasti. DCA pomaga, da vlagatelji ostanejo disciplinirani, in se izognejo nihanjem razpoloženja, ki so pogosto sovražnik dolgoročne rasti. Obdobja padanja vrednosti tečajev in posledično padanja vrednosti enot sklada, so za vlagatelje s psihološkega vidika namreč lahko naporna. Ko je vse negativno, tudi dnevne novice in tudi znanci obupujejo nad svojimi naložbami, vlagatelji brez dolgoročnega vidika težko vztrajajo pri nakupih in čakajo na preobrat. Vedenjska ekonomija temu pravi »čredni nagon«, zaradi katerega vlagatelji enote sklada večinoma kupujejo in prodajajo v napačnem trenutku. - Tveganje kratkoročne volatilnosti
Na kratek rok so trgi lahko zelo nepredvidljivi. Na gibanje delniškega trga in posledično na gibanje vzajemnih skladov vplivajo gospodarska kot tudi politična dogajanja po svetu, ki lahko vlagateljem poženejo »kri po žilah«. Dogajajo se vratolomni vzponi in padci, nekatera izrazitejša gibanja lahko označimo kot korekcijo delniškega trga. Izrazitejši padci lahko pri vlagateljih povzročijo precej negotovosti, čeprav so nihanja in občasne korekcije normalen del dogajanja na kapitalskih trgih.Z razpršenimi vplačili vlagatelji ublažijo vpliv teh nihanj oziroma volatilnosti – v povprečju kupujejo po bolj uravnoteženih cenah in zmanjšujejo vpliv ekstremov (zelo visokih ali zelo nizkih cen). Ob discipliniranem in rednem mesečnem vplačevanju v času medvedjega trenda lahko z enako vsoto denarja dolgoročno privarčujejo celo več, saj so takrat kupili večje število enot sklada kot v času bikovskega trenda. - Tveganje napačne presoje lastnega znanja ali izkušenj
DCA je enostavna strategija, ki ne zahteva napovedovanja trga ali naprednega znanja. Vlagatelji s tem zmanjšajo tveganje napačnih odločitev zaradi pomanjkanja informacij.
Ta pristop je še posebej primeren za dolgoročne vlagatelje, saj omogoča disciplinirano investiranje, brez potrebe po iskanju »najboljšega trenutka za vstop na trg«.
Ali je metoda DCA zaslovela s kriptosvetom
Metoda DCA (Dollar-Cost Averaging) sicer ni nastala v svetu kriptovalut (v tradicionalnih finančnih okoljih se uporablja že desetletja), a je prav tam postala izjemno priljubljena. Razlog za to je izrazita volatilnost kripto trgov – cene se hitro in močno spreminjajo, zato je težko ujeti pravi trenutek za nakup. Z rednimi manjšimi vplačili (npr. tedensko ali mesečno) se vlagatelji izognejo poskusom ugibanja najboljšega trenutka za nakup.
Primerjava postopnega varčevanja in enkratnega vplačila v sklade
Prednost metode investiranja v enkratnem znesku (“lump sum” strategija) je to, da se celotna vrednost denarja, ki ga imamo na voljo za investiranje, nemudoma pretvori v naložbo s potencialom za ustvarjanje donosov. Če bi bila rast vrednosti na borzah enakomerna in predvidljiva (tj. premočrtna), bi bila enkratna naložba najboljša odločitev.
A v praksi je rast vrednosti na finančnih trgih vse prej kot linearna. Zaradi padcev, ki so sestavni del dolgoročne rasti borznih tečajev, je pri investiranju v enkratnih zneskih uspeh oziroma donos močno odvisen od pravšnjega časa vstopa na trg.
Ker je napovedovanje kratkoročnih gibanj na finančnih trgih sila negotovo in odvisno od velikega števila težko predvidljivih dejavnikov, se lahko pred izbiro napačnega trenutka za vstop na trg obvarujemo z investiranjem po opisani metodi povprečnega stroška.
Razliko med obema metodama si najlažje predstavljamo s pomočjo namišljenega primera gibanja naložbe skozi obdobje enega leta. V primeru enkratnega vplačila vlagatelj enkrat vplača 12.000 evrov, pri rednem mesečnem vplačevanju pa vsak mesec na isti dan v mesecu vplačuje 1000 evrov. Skupni vložek vlagatelja v obeh primerih torej znaša 12.000 EUR.
| mesec | gibanje vrednosti naložbe | enkratno vplačilo | metoda povprečnega stroška |
|---|---|---|---|
| januar | 100 | 12.000 € | 1.000 € |
| februar | 90 | / | 1.000 € |
| marec | 120 | / | 1.000 € |
| april | 80 | / | 1.000 € |
| maj | 110 | / | 1.000 € |
| junij | 70 | / | 1.000 € |
| julij | 90 | / | 1.000 € |
| avgust | 100 | / | 1.000 € |
| september | 110 | / | 1.000 € |
| oktober | 130 | / | 1.000 € |
| november | 150 | / | 1.000 € |
| december | 120 | / | 1.000 € |
| Skupna vrednost vplačil po 12 mesecih | 12.000 € | 12.000 € | |
| končna vrednost naše investicije | 14.400 € | 15.215 € | |
Opomba: izračun ne upošteva morebitnih stroškov davčnih obveznosti in provizije
Če je celotno vsoto investiral na začetku leta, si konec leta lahko izplača 14.400 EUR. Vrednost investiranega zneska se je spremenila toliko, kot je v tem času narastla vrednost naložbe (20 % rast), ne glede na gibanje vrednosti po mesecih.
Na drugi strani bi si z investiranjem po metodi povprečnega stroška konec leta lahko izplačal 15.215 EUR, torej 815 EUR več kot z enkratnim vplačilom. Razlika nastane zato, ker je vrednost naložbe med letom padla, torej je takrat lahko kupil več enot naložb (npr. več enot vzajemnega sklada ali več delnic) po nižji ceni. Ko je vrednost naložbe ponovno okrevala, je imel več enot.
Če bi se vrednost naložbe med letom ves čas postopoma zviševala, brez vmesnih padcev, bi bila slika obratna – v tem primeru bi bil donos z enkratnim vplačilom višji. Metoda povprečnega stroška torej ni vedno najbolj donosna strategija, je pa za dolgoročne vlagatelje in zelo volatilne naložbe pogosto varnejša. Če posplošimo: prednost metode povprečnega stroška pride do izraza, ko cene naložb nihajo, kar je značilno za gibanje naložb, kot so vzajemni skladi, delnice in vrednostne papirje nasploh.
Trgi nagradijo upoštevanje zadane strategije
Z metodo povprečnega stroška lahko tudi manj poučen vlagatelji enostavno zmanjšajo učinek nihanja vrednosti naložb in si zagotovijo svoj kos pogače pri investiranju na kapitalskih trgih. Ključno je, da se držijo zastavljene strategije in pri tem vztrajajo, četudi se vmes zgodijo padci. Kot smo videli, trgi na dolgi rok nagradijo vztrajne in potrpežljive vlagatelje. Zaveznik vlagateljev pa je tudi čas, saj daljši kot je čas varčevanja, bolj znižuje tveganja.
To lepo pokaže primer investiranja po metodi povprečnega stroška za obdobje 10, 20 in 30 let, ob predpostavki povprečne donosnosti najbolj razvitega svetovnega delniškega trga.
Povprečna donosnost indeksa največjih 500 ameriških podjetij S&P 500, ki se uporablja kot kazalnik uspešnosti ameriških borznih družb, upoštevajoč inflacijo znaša približno 6,5 %. Če bi v sklad z enako donosnostjo vsak mesec vložili 80 evrov, bi si po 10, 20 in 30 letih lahko izplačali sledeče zneske:
*Opomba: pretekli donosi niso zagotovilo za prihodnje rezultate
10 LET:
Vsota investiranega denarja tekom obdobja 10 let znaša 9.600 EUR (120 mesecev*80 EUR), preostalih 3.945 EUR predstavlja čisti donos.
20 LET:
Zaradi učinka obrestno obrestnega računa se z leti držanja naložbe delež čistega donosa v izplačani vsoti hitro povečuje. Ob danih predpostavkah za obdobje 20 let donos že presega delež vložka.
30 LET:
V obdobju 30 let čisti donos predstavlja več kot dve tretjini izplačane vsote. Povedano drugače, v 360 mesecih (30 let*12 mesecev) je vložek znašal 28.800 EUR (360*80 EUR), zaslužen donos ob danih predpostavkah pa 60.174 EUR. Obrestno obrestni račun, ki naj bi ga Albert Einstein imenoval za najmočnejšo silo v vesolju oziroma osmo čudo sveta, potrpežljive vlagatelje torej bogato nagrajuje.
Za še več podobnih izračunov uporabite investicijski kalkulator.
Preizkusite investicijski kalkulator
Postopno varčevanje z naložbenim načrtom Moj izbor
Ugotovili smo, da je modro izbrati dolgoročno postopno vlaganje in vsak mesec varčevanju nameniti določen znesek, še vedno pa neodgovorjeno ostane vprašanje, katero naložbo izbrati.
Velikokrat smo že poudarili, da ni dobro nositi »vseh jajc v eni košari«. Če nam košara pade iz rok, koliko jajc ostane celih? Ne glede na to, ali se odločimo za enkratno vplačilo ali za redno mesečno vplačevanje, je varneje izbrati sklad s široko naložbeno zgodbo. Tako uspeh ni odvisen od rezultata ene same zgodbe (regije ali sektorja), ampak so možnosti razpleta različne. Večina vlagateljev tudi nima časa ali možnosti, da bi neprestano spremljala, kaj se dogaja s podjetji, vključenimi v portfelj izbranega sklada. Pri vzajemnih skladih za to skrbi strokovna ekipa upraviteljev. In čeprav razpršenost (diverzifikacija) ne zagotavlja donosa in zaščite pred izgubami, nam lahko bistveno pomaga ublažiti nihajnost (volatilnost), torej nestanovitnost delniških trgov.
Eden izmed vlagateljem prijaznih in dostopnih načinov investiranja po metodi povprečnega stroška je vlaganje v vzajemne sklade prek varčevalnih načrtov. Najboljše je izbrati take, ki imajo široko, globalno zgodbo, ali sestavljen portfelj skladov, ki pokrivajo širšo geografsko zgodbo z dodatki sektorskih zgodb.
Ena od možnosti za postopno mesečno vlaganje je varčevalni načrt Moj izbor. Gre za varčevalni načrt, sestavljen iz več podskladov Generali Krovnega sklada, ki jih vlagatelj izbere v poljubnem številu in razmerju.
V varčevalni načrt plačujete redno mesečno – najnižji obrok znaša 30 evrov – in tako enostavno gradite svojo naložbeno pot.. Primerni so za različne osebne finančne cilje – od varčevanja za otroško prihodnost, lastno stanovanje, dodatek k pokojnini, pa vse do ustvarjanja varnostne rezerve ali doseganja finančne neodvisnosti. Znesek mesečnega vplačila se lahko kadarkoli prekine, začasno zamrzne, poveča ali zmanjša. Do privarčevane vsote lahko dostopate in jo v celoti ali pa delno dvignete.
Naredite prvi korak k pametnemu varčevanju za prihodnost
Postopno varčevanje v vzajemnih skladih je torej učinkovit in priljubljen način investiranja po metodi povprečnega stroška, ki vlagateljem omogoča preprost dostop do kapitalskih trgov. Pri družbi za upravljanje Generali Investments ponujamo možnosti mesečnega varčevanja v varčevalnem načrtu Moj izbor. O izbiri optimalnega varčevalnega načrta zase se lahko brezplačno posvetujete s finančnim svetovalcem.
