Za koga so primerni vzajemni skladi in kako izbrati pravega?

 

 

Življenje je polno tveganj. Na vsakem koraku se srečujemo s takšnimi ali drugačnimi tveganji. Enako ali zelo podobno je pri vlaganju v vrednostne papirje. Obstajajo bolj tvegane naložbe in manj tvegane naložbe. Tudi vlagatelji, ki vlagajo v manj tvegane naložbe, so izpostavljeni tveganju, da zaradi svoje odločitve ne bodo ohranjali realne vrednosti svojih prihrankov.

Če primerjamo varčevanje v vzajemnih skladih s klasičnimi varčevalnimi produkti, ugotovimo, da je najpomembnejša razlika v tem, da nam klasični varčevalni produkti ponujajo vnaprej znan fiksni donos, medtem ko je pri vzajemnih skladih drugače. Ti nam omogočajo, da lahko ob sprejemanju višjega tveganja na daljše časovno obdobje pridemo do višjih, nadpovprečnih donosov. Se pa klasično varčevanje na banki in varčevanje v skladih lahko lepo dopolnjujeta. Vsekakor je najpomembnejše, da posameznik za dosego osebnih finančnih ciljev izbere zanj najustreznejšo obliko varčevanja.

In če pogledamo najprej prvo dilemo, za koga je primerno varčevanje v vzajemnih skladih? Varčevanje v skladih je primerno za vse starostne in socialne strukture prebivalstva, saj je na trgu raznolika in pestra ponudba vzajemnih skladov (denarni, obvezniški, mešani, delniški in drugi), ki se med seboj razlikujejo po stopnji tveganosti in pričakovani donosnosti. Ravno ta raznolikost glede tveganosti in donosnosti je razlog, da skladi niso namenjeni samo vlagateljem, ki so naklonjeni tveganju, ampak tudi tistim, ko bolj kot donosnost cenijo varnost. Višje tvegane naložbe dolgoročno prinašajo višji potencialni donos, kratkoročno pa lahko pomeni tudi možnost višjih izgub, zato so takšne naložbe primerne za vlagatelje, ki jih večja nihanja na kapitalskih trgih ne motijo in si želijo potencialno višji donos. Pri manj tveganih naložbah lahko vlagatelj oziroma varčevalec pričakuje nižji potencialni donos, sorazmerno nižja pa je tudi verjetnost izgub, zato je takšna vrsta naložbe primerna za vlagatelje, ki jih zadostuje umirjena rast premoženja.

Pri drugi dilemi, kako in kateri sklad izbrati je treba poudariti, da skladov ni priporočljivo izbirati zgolj na podlagi preteklih, visokih donosov, ki nam za naprej ne povedo popolnoma ničesar. Prav tako ni priporočljivo izbirati sklade na podlagi nasveta naših bližnjih ali prijateljev, ker ni nujno, da so skladi, v katere vlagajo oni, ustrezni in primerni tudi za nas. Izbira je odvisna predvsem od finančnega profila posameznika oziroma tipa vlagatelja, zato moramo izbrati sklade oziroma kombinacijo skladov, ki nam bo v čim večji meri ustrezala glede na profil vlagatelja. Preden se lotimo vlaganja v sklade, moramo narediti opredelitev profila vlagatelja, ki ga določa več dejavnikov. Odvisen je od naših finančnih ciljev in razmer, odnosa do tveganja – koliko smo pripravljeni tvegati in kakšna nihanja so za nas sprejemljiva, znanja in izkušenj in pa od časovnega horizonta naše naložbe.

Pri izbiri nam lahko zelo veliko pomaga nasvet in strokovno znanje finančnega svetovalca, ki nas usmerja pri odločitvi. Kljub temu da lahko večino informacij o vzajemnih skladih najdemo na spletu, je pri razmišljanju in odločanju o naložbi zelo dobrodošel osebni finančni posvet, saj nam lahko finančni svetovalec pomaga pri določanju profila vlagatelja in pri oblikovanju osebnega naložbenega portfelja.

 

Vzajemni skladi so za povprečnega vlagatelja prava oblika dolgoročnega varčevanja

 

 

Niso namreč vsi vlagatelji iz finančne stroke in mnogi nimajo ne znanja in ne volje ter časa, da bi se poglabljali v naložbe denarja. Vsi pa imamo radi korist in občutek, da smo iz našega dohodka nekaj privarčevali, oziroma še bolje, da smo privarčevani denar tudi bolj ali manj donosno oplemenitili.

Mnogi ob besedah »vzajemni skladi«, zamahnejo z roko: »To ni zame!«. Zakaj takšno razmišljanje? Prvič, zgrešen je občutek, da za vlaganje v vzajemne sklade potrebujemo veliko denarja. In drugič, v Sloveniji namreč še vedno v veliki meri prevladuje pretekla klima tranzicijskih donosov, ki je popačila pričakovanja vlagateljev, da naložba v vzajemne sklade omogoča velik zaslužek v relativno kratkem času. A ne eno in ne drugo ne drži. Resničnost je drugačna. Vzajemni skladi so odlična oblika postopnega varčevanja za več let, prilagojena različnim profilom vlagateljev in niso namenjeni špekuliranju! In kar je najpomembnejše, varčevanje v vzajemnih skladih je v primerjavi z neposrednim nalaganjem v vrednostne papirje preprosto, cenejše in dostopno vsem, ne glede na izkušnje, starost in izobrazbo.

Varčujmo načrtno

Vsakdo ima svoj osebni varčevalni načrt. Nekateri se mu posvetijo bolj, drugi manj. Nekateri nalagajo sami, drugi za to najamejo strokovnjaka. Nekateri zaupajo le »nogavici doma«, drugi le bankam ali upravljavcem premoženja. Spet eni trgujejo sami prek spletnih trgovalnih platform. In tudi odločitev, da ne boste varčevali, je del varčevalnega načrta. Nekateri imajo pri naložbah srečnejšo roko, drugi lahko utrpijo izgube. Vsekakor je boljše, da za izbiro naložb stoji preizkušen strokovnjak oziroma še bolje tim strokovnjakov, ki z analitskim pristopom podprejo odločitve o naložbah. In ravno to, kot že rečeno, ponujajo vzajemni skladi vsakomur po dostopnih cenah.

A vrnimo se k varčevanju. Največ nas je seveda takih, ki sicer želimo varčevati, a ob tem biti čim manj obremenjeni z odločitvami in skrbmi, ter iztržiti za naš vložek čim več. In tej filozofiji so zelo blizu vzajemni skladi. Varčevanje v vzajemnih skladih pomeni, da boste v določenem času redno nalagali del svojih dohodkov z namenom privarčevati določeno premoženje za dosego naložbenega cilja.

Opredelimo svoje cilje

Če se le da, konkretno opredelite cilj: npr. »V 10 letih želim privarčevati 30.000 eurov za nakup stanovanja!«. Določeno poudarjam zato, ker je odločitev v smeri: »V čim krajšem času zaslužiti čim več,« napačno postavljen cilj, ki nas lahko hitro razočara. Seveda vsi računamo in želimo za svoj denar dobiti dober donos. A višina donosa je odvisna od številnih, medsebojno prepletajočih se dejavnikov, kot so npr. vrsta vzajemnega sklada, izbira upravljavca vzajemnega sklada, ki zbrani denar v vzajemnem skladu plasira na različna področja, ekonomskih in političnih dejavnikov. Zato bodite v vaših pričakovanjih realni. Najprej dodobra spoznajte svoj naložbeni profil in nato izberite zase primeren vzajemni sklad oziroma več skladov in se podajte na varčevalno pot.

Že z majhnimi zneski si lahko ustvarimo premoženje

Bistveno, kar morate spoznati pri varčevalnih načrtih, niso donosi, ampak dejstvo, da si lahko z relativno majhnimi vložki ustvarite premoženje! Določiti si morate okvirni časovni načrt vplačil in plemenitenja naloženih sredstev v vzajemnih skladih. Krajše kot je izbrano obdobje, v katerem nameravate investirati, večji bo vpliv kratkoročnih tržnih nihanj na naložbo in manjša možnost, da bi izkoristili prednosti dolgoročnih tržnih trendov. Da bo vaša varčevalna pot uspešna, je torej zelo pomembno, da začnete s sistematičnim nalaganjem v košarico izbranih skladov dovolj zgodaj, saj bo le tako čas naš zaveznik, naložba pa ustrezno oplemenitena.

 

 

Ste med tistimi, ki se sprašujete kako vlagati?

 

 

Preden pa se odločite, da začnete vlagati in varčevati ter plemenititi vložena sredstva je pomembno, da imate urejene finance. Ključno je, da naredite domačo nalogo in pregledate družinski proračun – koliko vsak mesec zaslužite, porabite ter prihranite. Imeti morate tudi pregled nad družinskim dolgom – kredit, posojilo ali dolg na kreditnih karticah ter druge obveznosti. Pomembno je tudi, da imate jasne cilje, ki opredeljujejo, kaj želite, da vam privarčevani denar v prihodnosti omogoča. Če dvomite o tem, ali ste pripravljeni začeti vlagati, vam v nadaljevanju opredelim nekaj dejstev in korakov do finančne stabilnosti.

Kot prvo, odgovor na vprašanje, zakaj bi morali vlagati. Vlaganje je bistvenega pomena, če želite, da vaši prihranki sčasoma rastejo. Čeprav se vam morda zdi, da je hranjenje denarja na bančnem varčevalnem računu varno, pa obresti, ki jih boste zaslužili, niso dovolj visoke za pokrivanje inflacije v dolgoročnem obdobju. Čeprav boste morda mnenja, da je vlaganje na borzo kratkoročno bolj tvegano, vam pa na dolgi rok borza prinaša donose obrestnega obrestovanja, ki ne samo, da sledijo inflaciji, ampak jo tudi prehitijo. Zakaj je torej borza in tako vlaganje v vzajemne sklade lahko res najboljše mesto za rast vašega denarja. Pomagala vam bom razumeti, zakaj preprosto morate začeti vlagati, in to že danes.

Samo za primer, da ste dobili dediščino 5.000 EUR in ste se odločili, da jo vložite v delniški vzajemni sklad s predvidenim letnim donosom v višini 7 odstotkov. Hkrati na mesečni ravni v ta izbrani sklad dodatno vplačujete 200 EUR na mesec. Po 10-ih letih boste imeli privarčevanih nekaj več kot 44.000 EUR, po 20 letih pa nekaj več kot 121.000 EUR. Ključ do tega rezultata je preprost, najprej odločitev za vlaganje in potem disciplina ter dolgoročno vztrajanje, kjer je čas vedno na vaši strani. Daljši kot je, več vam lahko prinese.

Seveda pa so vaše osebne finance vaše in je tako tudi najbolj primeren način za vlaganje vašega denarja drugačen od primernega načina za vlaganje mojega denarja. Nekatere stvari pa so kljub temu univerzalne. Vsak od nas bi moral vlagati denar za upokojitev na način, da se ga ne boste dotaknili več desetletij. Res je težko začutiti potrebo po načrtovanju upokojitve, ko ste stari 20 ali 30 let. Vendar je vedno bolj pomembno dejstvo, da moramo sami poskrbeti za svojo prihodnost in tako med delavno aktivno dobo privarčevati dovolj, da bomo lahko udobno živeli po upokojitvi. In to ni lahka naloga. Dejstvo pa je, prej, ko začnete vlagati, lažje bo.

Vsi bi morali vlagati in varčevati za upokojitev, zagotovo pa boste hkrati imeli tudi nekaj kratkoročnih finančnih ciljev, recimo nakup avtomobila ali šolanje otroka v tujini. Kot prvo priporočilo je, ne vlagajte denarja, ki ga želite uporabiti za cilj, ki je oddaljen manj kot pet let, saj vsako vlaganje vključuje tudi tveganje. Borza raste in se tudi znižuje, lahko bi rekli da je kot tobogan, ki niha gor in dol, vendar se nihanje z leti minimizira in sčasoma zgladi. Dlje kot z vložkom ostanete investirani, večja je verjetnost da bo donos na vložena sredstva več kot pričakovan. Varčevalni računi na banki pa so recimo primerni za kratkoročno varčevanje od 1 do 5 let. To je primerno mesto za hranjenje denarja, ki ga boste kmalu potrebovali. Ta denar lahko potem v nujnih primerih preprosto nakažete na svoj transakcijski račun.

Vlaganje za dolgoročne cilje – poleg upokojitve so lahko tudi drugi cilji, ki so oddaljeni več kot 5 let. In tukaj je odgovor na vprašanje, ali bi morali vložiti denar, ki ga želimo prihraniti za te cilje. Odgovor je, da. Dejstvo je, da se sčasoma cena vsega počasi dviguje. Tako bomo za en evro čez deset let kupili manj kot danes. V 20 letih pa bo en evro kupil bistveno manj kot danes. In to imenujemo inflacija, ki je skoraj tako zagotovljena kot smrt in davki. Obrestne mere, ki jih banke plačujejo za varčevalne račune, so skoraj vedno precej nižje od povprečne stopnje inflacije. Recimo, da vaš depozit prinese le 0,5 % obresti ali celo manj, medtem ko inflacija znaša 2 ali 3 odstotke. To pomeni, da – glede na realno vrednost – denar na depozitu izgublja nekje med 1,5 in 2,5 odstotka na leto! Če želite ohraniti oziroma povečati kupno moč privarčevanega denarja, morate poskrbeti, da vaši prihranki rastejo s stopnjo, ki ne le, da sledi inflaciji, ampak jo tudi premaga. Dolgoročno bi moral dobro razpršeni delniški portfelj zagotavljati povprečne letne donose med 5 in 8 odstotkov (lahko tudi več, če imate srečo). Seveda se ob tem zavedamo, da bodo prišla leta, ko bodo dobički na delnicah veliko višji, in leta, ko bodo delnice izgubljale vrednost in tako prinašale negativen donos. Toda, če predpostavite 7-odstotno povprečno letno donosnost in 2,5 odstotno povprečno stopnjo inflacije, se bo realna vrednost vašega denarja povečala za 4,5 odstotka na leto. Ključ do tega rezultata je dolgoročno vlaganje, kjer je najbolj smotrno biti čim bolj discipliniran in slediti ciljni naložbi ter se izogibati čustvenim odločitvam. Predvsem pa se zavedati dejstva, da je ujeti pravi trenutek za vlaganje oziroma za umik iz posameznih naložb zgolj sreča. Ob ustrezni podpori in sodelovanju s finančnim svetovalcem bo lažje doseči finančne cilje. Ustrezni nasveti pri naložbenih odločitvah lahko pomembno vplivajo na dolgoročno uspešnost finančnega premoženja posameznika tako v smislu donosnosti kot tudi pri obvladovanju tveganja.

 

 

Zlata pravila varčevanja ali investiranja

 

 

Zlata pravila varčevanja ali investiranja je treba upoštevati ali se jih vsaj zavedati. Če tega ne storimo, se nam bo kaj hitro zgodilo, da kupujemo, ko je drago in prodajamo, ko je poceni, kar vodi v frustracijo in razočaranje. Zato si mora vsak, ki varčuje, najprej oblikovati izhodišča varčevanja – lasten profil vlagatelja. Šele na tej osnovi se je smiselno ozirati na kratkoročne ali ciklične pojave, ki so vseskozi prisotni.

Nekaj osnovnih pravil varčevanja ali investiranja za določanje svojega profila

Torej, kakšna so osnovna pravila varčevanja ali investiranja? Najprej moramo opredeliti namen in obdobje varčevanja. Starejši človek bo na primer manj tvegal kot mlajši, za katerega kratkoročni cikli niso tako pomembni. Tovrstna vprašanja so ključna pri odločanju in izbiri oblike varčevanja. Poleg tega je še cel kup zlatih pregovornih pravil, ki še kako držijo, kot na primer: »Ne investiraj v nekaj, na kar se ne spoznaš«; »Ne kupuj, ko je drago ali takrat, ko o neki priložnosti že vsi govorijo, ampak ravno nasprotno«; »Ne stavi vseh jajc (naložb) v eno košaro,« to pomeni izberi več različnih naložb. Sledite osnovnemu pravilu in vlagajte čim bolj razpršeno. Še pred prvim korakom si odgovorite na vprašanje, kolikšno tveganje je za vas sploh še sprejemljivo.

Obdobje varčevanja je najbolj kočljivo, saj so od tega v največji meri odvisni učinki naložbe. Z vidika varčevanja je kratkoročno nihanje najučinkoviteje omejiti, če se vlaga redno, na primer mesečno in s tem se kratkoročni nihaji v daljšem obdobju povprečij. Na ta način si vlagatelj odpravi precejšnje skrbi glede tveganj. Priporočljivo je dolgoročnejše vlaganje. Kdaj pa začeti vlagati v sklade? Čim prej, tem bolje! Če imate mladoletnega otroka, potem začnite čim prej varčevati zanj. Če ima vaš otrok štipendijo ali opravlja dijaško delo, potem ga spodbujajte, da del denarja nameni za investicijo. Če pa imate doma študenta, mu svetujte, naj del denarja od študentskega dela in drugih prejemkov nameni varčevanju. Nujno je, da se ob prvi zaposlitvi odloči za določeno obliko varčevanja. Zakaj? Ker mu bo lažje. Tisti, ki začnejo z investicijami že zelo zgodaj, lažje pridejo do želenih ciljev.

Kolikšen del mesečnega dohodka naj namenimo varčevanju

Na vprašanje kolikšen del mesečnega dohodka je priporočljivo nameniti varčevanju si mora vsak odgovoriti v okviru objektivne presoje, pri čemer si lahko pomaga z naslednjimi osnovnimi vprašanji. Koliko si lahko mesečno odtrgam, da še lahko živim sprejemljivo in pričakovano življenje? V zvezi s tem morebiten odgovor, da imam premajhne prihodke, da bi si lahko privoščil varčevanje, načeloma ni pravi. Zavedati se je treba, da ima še tako majhna zaveza za varčevanje številne pozitivne posledice (večja samostojnost in neodvisnost, samopodoba …).

 

Kdaj je najustreznejši trenutek za vstop na kapitalske trge?

 

 

Vlagatelji, ki pridejo na finančni posvet, najpogosteje sprašujejo, ali so delnice poceni, kam se jim najbolj splača vložiti denar, da bodo dosegli čim višje donose. Pogosto vprašanje je tudi, koliko lahko cene delnic na kapitalskih trgih še zrasejo ali padejo ter kateri skladi bodo v prihodnje najbolj rasli?

Kdaj je najbolj primeren čas za investiranje sredstev v vzajemni sklad, je zelo težko oceniti, zato je za vlagatelje, ki nimajo izkušenj z varčevanjem na kapitalskih trgih priporočljivo, da svoja sredstva investirajo večkratno. Tako se bodo neizkušeni vlagatelji izognili ugibanju, kdaj je tisti najboljši trenutek za vplačilo. Pomembno je tudi, da vsak posameznik, ki želi investirati v vzajemne sklade, izbere takšno naložbo, ki ustreza njegovi nagnjenosti k tveganju in ki je prilagojena njegovim pričakovanjem ter ciljem. Pri vsem tem je seveda zelo pomemben tudi čas trajanja naložbe.

Največja napaka, ki jo pri investiranju v vzajemne sklade lahko naredite je, da svojih sredstev ne razpršite dovolj

Za posameznika, ki se odloči, da bo svoja sredstva plemenitil na kapitalskih trgih, je pomembno, da razume, da na vrednost vrednostnih papirjev vpliva veliko različnih dejavnikov ter da so te vrednosti izpostavljene nihanjem na kapitalskih trgih.

Nihanja na kapitalskih trgih, ki so prisotna ves čas, v finančnem jeziku pravimo tudi nihajnost oziroma volatilnost.

Na kratek rok so lahko nihanja zelo velika, vendar se lahko s podaljševanjem dobe varčevanja tveganje za izgubo znižuje, saj je obdobij padcev po navadi manj kot je obdobij pozitivnega trenda na kapitalskih trgih.

Ena največjih napak, ki jo lahko nepoučeni vlagatelji naredi, je, da svojih sredstev ne razpršijo dovolj. V kolikor želijo doseči končni rezultat pozitiven, bodo morali počakati, da mine daljše časovno obdobje.

Največja sovražnika preudarnega investitorja sta strah in pohlep

Na obseg, dolžino in moč nihajnosti poleg številnih drugih dejavnikov vpliva tudi psihološki vzgib vlagateljev. V bikovskem trendu to je, ko cene in vrednosti vrednostnih papirjev naraščajo, prevladuje pohlep. V padajočem medvedjem trendu, pa prevladuje strah, ki je pogosto kriv za marsikatero prenagljeno prodajo.

Obe čustvi, tako pohlep kot strah, povzročata, da se večina vlagateljev odloči za nakup in prodajo ob nepravem času.

Strah in pohlep sta največja sovražnika preudarnega investitorja, zato je zelo pomembno, da se vlagatelj drži svojega naložbenega načrta in pri tem poskuša izločiti čustvene odločitve.
Kljub številnim opozorilom, člankom in javni objavi analiz, iz katerih je razvidno, da večina vlagateljev ravno zaradi teh dveh razlogov dosega manjšo povprečno donosnost kot posamezni vzajemni sklad, jih večina še vedno ne upošteva.

V času, ko vlada bikovski trend, veliko ljudi vlaga na kapitalske trge ogromne količine denarja, ki posledično še zvišajo tečaje in vrednosti na borzah. V medvedjem trendu, ki je največkrat lahko tudi obdobje za odlične nakupne priložnosti, pa opazimo predvsem odtok denarja s trgov kapitala ali pa prelivanje le-tega v bolj konservativne oblike investicij.

Takšna pretirana nakupovanja in prodaje običajno ne koristijo nikomur, razen mogoče tistim, ki na takšen način zaslužijo z nakupnimi ali prodajnimi posredniškimi provizijami.
Zato je smiselno, da sredstva vlagamo v enakih periodah in rednih zneskih v enega ali več vzajemnih skladov. To lahko storite že z rednimi mesečnimi vplačili v okviru varčevalnega načrta, znotraj katerega je že poskrbljeno za ustrezno razpršitev.

Z rednim mesečnim varčevanjem v okviru varčevalnega načrta poskrbite, da na dolgi rok v poprečju ne kupujete samo takrat, ko na trgih vlada optimizem in so tečaji že precej visoko, ampak izkoriščate tudi krize in padce, ko so tečaji v povprečju poceni in si s tem gradite ugodno povprečno nakupno ceno.

Torej, če varčujete in nalagate sredstva za prihodnje finančne cilje in potrebe, se držite naložbene strategije, ki ste si jo zastavili, in ne pozabite, da za vsakim padcem na borzi vedno sledijo tudi obdobja rasti. Daljši je čas varčevanja, večja je verjetnost, da boste dosegli svoj naložbeni cilj. Najbolj negotovo je namreč doseganje naložbenega cilja za tiste vlagatelje, ki ves čas prežijo na kratkoročne priložnosti na trgih.

 

 

Odgovor na vprašanje, kako ravnati v obdobju povišane nihajnosti na delniških trgih

 

 

Tako so gospodarska in geopolitična dogajanja letos že nekajkrat vlagateljem pognala »kri po žilah«, kar bi lahko primerjala celo z vožnjo z vlakom »smrti«. Dogajajo se vratolomnimi vzponi in spusti in nekatera izrazitejša gibanja lahko označimo tudi že kot korekcija delniškega trga, kar pa za vlagatelje t. i. korekcije na trgih niso nikoli prijetne, saj se marsikomu zdijo kot konec sveta, čeprav so v resnici zelo običajne in jih lahko pričakujemo skoraj vsako leto.

Resnica je, da nihče ne želi izgubiti denarja. Še posebej denarja, ki je namenjen za dolgoročen finančni cilj – za upokojitev, poroko, nakup doma ali šolanja. Tudi letošnji volatilni oziroma nihajni trgi lahko »izdajo« tako neizkušene kot tudi izkušene vlagatelje ali investitorje. Da bi v takšnem okolju lahko dosegli svoje cilje, morajo uspešni vlagatelji ostati osredotočeni na že na začetku primerno oblikovan portfelj ter na njegov potencial za prihodnjo rast.

Kako nizko pa se delniški trgi lahko spustijo? Če pogledamo nazaj v preteklost, se je največji padec ameriškega delniškega indeksa S&P 500 zgodil 19. oktobra 1987 (znan, kot »Black Monday« oziroma »Črni ponedeljek«), ko se je le-ta znižal za -20,47 odstotka. Naslednja največja prodaja se je zgodila 15. oktobra 2008, ko je indeks S&P 500 izgubil -9,03 odstotka. V obeh primerih je delniški trg še naprej nihal več mesecev, preden je dosegel dno. In tukaj pridemo do dejstva, da postanejo ljudje veliko bolj nenaklonjeni tveganju, ko je delniški trg v medvedjem trendu. To je trend padanja vrednosti oziroma trend, ko se cene delnic ali vrednosti točk vzajemnih skladov znižajo za 5, 10 ali celo več deset odstotkov. Prvi nagon pri številnih vlagateljih med izrazitejšimi padci trga je prodaja nekaterih, ali celo vseh naložb. Vendar pa v resnici to morda ni vedno prava poteza. Prodaja vrednostnih papirjev ali vzajemnih skladov v obdobju padanja delniškega trga lahko v določenem obdobju res omeji vaše izgube in blokira vaše dobičke. Na drugi strani pa lahko povzroči tudi zamujene priložnosti. Kot že večkrat omenjeno, čustvene odločitve ne prinašajo racionalnega rezultata.

Dejstvo je, da je nihajnost oziroma volatilnost na trgih neizogibna in narava trgov je, da se v kratkoročnem obdobju gibajo navzgor in navzdol. Poskušati nadvladati trg je zelo težko in najboljša rešitev je, da ima vlagatelj pred seboj dolgoročnejši horizont ter se hkrati ne ozira na kratkoročna nihanja trga, se panično ne odziva, saj nas je zgodovina naučila, da so panične odločitve pogosto napačne odločitve.

Prav zaradi prej omenjenih nepričakovanih korekcij, ki smo jim lahko priča na področju kapitalskih trgov, je z vidika posameznega vlagatelja ključno zavedanje in določitev pravega razmerja med tveganjem in donosnostjo. Ob tem pa tudi upoštevanje pomembnosti razpršenosti sredstev med naložbene razrede (osnovne: delnice, obveznice in instrumente denarnega trga) ter med različne naložbe. Za vlagatelja, še posebej za tistega, ki želi dolgoročno varčevati za obdobje upokojitve, je alokacija in razpršenost sredstev med različne naložbene razrede ter razpršitev med primerno število naložb nujna, saj s tem zmanjšuje tveganje predčasne izgube vrednosti privarčevanih sredstev v primeru negativnih gibanj oziroma korekcije na kapitalskih trgih. Ena izmed primernih oblik varčevanja za daljše obdobje je tako varčevanje v investicijskih skladih oziroma vzajemnih skladih, ki poleg razpršenosti omogočajo tudi ustrezno razpršitev sredstev med večje število naložb. Vzajemni skladi so danes najbolj razširjena oblika investicijskih skladov in tako primerna oblika dolgoročnega plemenitenja privarčevanih sredstev.

Kako se torej prilagoditi tej nestanovitnosti ali volatilnosti trga? Eden od načinov za obvladovanje nestanovitnosti je, da se mu v celoti izognete. Kako? Na način, da se vlagatelj že na samem začetku odloči za izbor naložb ali skladov, ki so seveda v skladu z njegovim sprejemanjem tveganja in tako ostane investiran ter ne upošteva kratkoročnih izrazitejših nihanj. Res pa je, da je velikokrat to težje, kot se pa sliši. Opazovati, kako vaš portfelj zaniha med 15 do 20, ali celo do 30 odstotkov je lahko preveč oziroma več, kot lahko večina sprejme. Zato pri vlaganju v vrednostne papirje ali sklade velja osnovno pravilo, da gre za dolgoročno naložbo, ki naj ne bi bila krajša od petih let. Pri strategiji »kupi in drži« (angl. buyandhold) vlagatelj glede na svoj finančni profil izbere naložbo ali sklad oziroma si oblikuje portfelj, s katerim poskuša doseči pravo razmerje med pričakovanim tveganjem in zahtevano donosnostjo, in to naložbo oziroma portfelj drži dalj časa. Glavni argument za strategijo »kupi in drži« je, da manjkajoči najboljši dnevi v letu bistveno zmanjšajo donosnost naložbe ali portfelja. Odvisno katero empirično raziskavo berete, vendar statistika običajno zveni tako: »manjkajočih 20 najboljših dni na borzi bi lahko zmanjšalo vaš donos za več kot polovico.« To je večinoma tudi res. Tako se vam taktiziranje v obdobjih visoke nihajnosti trga v največji meri ne obrestuje in panično prodajanje ali umikanje v nizko tvegane naložbe in sklade na koncu v portfelju ne prinese dodatnega donosa, poskrbi pa za miren spanec ter vlagatelju nakaže na dejstvo, da je morda preceni svojo naklonjenost k tveganju, in da naj razporeditev naložbe ali skladov prilagodi svojim finančnim ciljem in nagnjenosti k tveganju.

 

 

Za vsakim dežjem posije sonce ali po vsakem padcu sledi rast

 

 

Padci vrednosti na borzah so se že zgodili, dogajajo se zdaj in zagotovo se bodo ponovno. Pri tem se je pomembno le spomniti, da za vsakim padcem pride odboj.

Različne raziskave kažejo, da vlagatelji v času višje volatilnosti trgov bolj podlegajo pritisku in prehitro ali nespametno sprejemajo naložbene odločitve. To je tudi največja grožnja donosom. Ne zaradi samih nihanj vrednosti portfelja, ampak zaradi tega, ker izredni odkloni od pozitivnih do negativnih novic in spremljajočih skokov in padcev cen povzroči, da vlagatelji emocionalno podležejo pritisku trga. Kaj to pomeni? Zagrabi jih panika, dvomijo o sprejetih odločitvah in razmišljajo o prodaji.

Osredotočenost na dolgoročne cilje naj bi investitorjem vlivala prepotrebno samozavest za spopadanje s povečano volatilnostjo. Žal se vse prepogosto zgodi, da marsikateri vlagatelj z izstopom s kapitalskega trga ob povečani volatilnosti »prekrši« eno osnovnih nepisanih finančnih pravil: ne prodajaj nizko. V času povečane volatilnosti na trgih adrenalina gotovo ne manjka, vendar dolgoročnih vlagateljev ne bi smelo preveč skrbeti, predvsem pa ni najbolj drzno prodajati naložb v takih okoliščinah. Zakaj ne? Ker obstaja velika verjetnost, da čeprav se s »pravočasno« prodajo naložb vlagatelji izognejo izgubam, bodo, na drugi strani najverjetneje zamudili tudi odboj navzgor. Ta je lahko hiter, nepričakovan in močan.

Volatilnost na trgu je normalna, kot je tudi normalen neprijeten občutek ob znižanju vrednosti portfelja. Analiza ameriškega JPM Morgana je pokazala, da je petodstotni nihaj navzdol vrednosti ameriškega indeksa S & P 500 normalen pojav. Povprečno se zgodi vsake tri mesece. Tudi popravek vrednosti za deset odstotkov ni nekaj, kar bi dolgoročne vlagatelje posebej presenečalo, povprečno se zgodi vsako leto dni. Zvišana volatilnost predstavlja novo realnost trgov. Temu ustrezno je treba prilagoditi tako način investiranja kot tudi psihološko dojemanje tveganja.

Zakaj je dolgoročni horizont pomemben? Rezultati mnogih raziskav so potrdili, da strategija dolgoročnega vlaganja brez prepogostih sprememb portfelja prinesejo bistveno boljše rezultate. Ena takšnih študij o tem, koliko so investitorji zadnjih 10 let zaslužili in koliko bi zaslužili, če bi portfelj v tem času pustili nedotaknjen. Rezultati so bili presenetljivi in kažejo, da je povprečen vlagatelj v tem času zaslužil le 50 % tistega, kar bi zaslužil, če bi naložbenega (delniškega) portfelja ne bi spreminjal. Zato je bistveno, da v težkih časih ohranite svojo pozicijo. Zaželeno je imeti svoj načrt pri investiranju in kar je najpomembneje, treba se ga je držati. Pri tem mora vsak posameznik seveda dobro poznati sebe in svoja pričakovanja in predvsem – svoj odnos do tveganja. Vlagatelj mora, če želi investirati uspešno na dolgi rok, psihološko povsem nevtralno prenesti tako večje vzpone kot tudi večje padce, če se zgodijo kratkoročno.

 

Kako se soočiti s popravki na trgih in povečano volatilnostjo?

 

 

Večini vlagateljev se ob popravkih na kapitalskih trgih zgodi, da začnejo dvomiti o svojih naložbah in začne jih skrbeti za vložene prihranke. Naravni odziv na ta strah je lahko zmanjšanje oziroma odprodaja delniških naložb, z namenom, da bi preprečili nadaljnje izgube in pomirili strahove. Vendar če pogledamo dolgoročnejše, mogoče to ni najboljša izbira in rešitev. Žal se v praksi prepogosto zgodi, da marsikateri vlagatelji z izstopom s kapitalskega trga ob povečani nihajnosti ne upošteva enega od osnovnih nenapisanih finančnih pravil, ki pravi »ne prodajaj poceni«.

Namesto, da smo zaradi nestabilnosti trgov zaskrbljeni, je bolje, da smo nanjo pripravljeni. Dobro razpršen portfelj, usklajen z osebno nagnjenostjo k tveganju vlagatelja, in tudi osredotočenost na dolgoročne cilje, nam bo kot vlagatelju vlival potrebno samozavest s povečano volatilnostjo in zmanjšal možnost, da bomo v času popravkov na kapitalskih trgih odreagirali prehitro.
Imejte naložbe, ki vam ustrezajo glede na vašo stopnjo tveganja

Če vas povečana volatilnost na trgu preveč obremenjuje, stopnja tveganja vašega portfelja mogoče ni primerna za vas. Če ste naklonjeni korekcijam oziroma nihanjem navzdol, potem ni smiselno imeti večjega dela vaše naložbe razporejenega v delnice ali delniške sklade tudi, če imate na voljo še dovolj časa oziroma varčujete za dosego dolgoročnih finančnih ciljev in si teoretično lahko privoščite višje tvegan delniški portfelj. Po drugi strani pa se je treba zavedati, da nam preveč konservativna strategija morda ne omogoča take potencialne rasti, ki jo potrebujemo, a doseganje zastavljenih ciljev. Smiselno je torej, da poskrbimo za primerno mešanico naložb, predvsem v smislu razporeditve naložb med različne naložbene razrede. S tovrstno razpršitvijo namreč dosežemo nižjo nihajnost portfelja, saj se v različnih obdobjih trga različne naložbe odzivajo različno. Najslabše pa je, da se ob popravkih na trgu iz strahu pred izgubami v celoti umikamo iz visoko tveganih naložb v nizko tvegane naložbe. Veliko težje je namreč prenesti naložbe na varno, ko pa jih pravočasno vrniti na kapitalske trge. Vlagatelji, ki sredstva umaknejo v varne naložbe namreč slej, ko prej iščejo novo priložnost za vstop nazaj na delniške trge, vprašanje pa je ali bodo s prodajo in ponovnim nakupom ustvarili višjo donosnost, kot če umika v varne naložbe ne bi bilo. Takšni vlagatelji, običajno prodajajo, ko je že prepozno, še bolj pozno pa se vračajo na trge. Po teoriji se prehajanje za dolgoročne vlagatelje niti ne splača.

Vsekakor pa so popravki na trgih lahko priložnost za pregled vaših naložb, če so v skladu z vašo naložbeno strategijo in razmislek o spremembi sestave vašega portfelja. Predvsem v smislu izpostavljenosti določenim trgom ali naložbenim razredom, glede na profil vlagatelja. Dejavniki, ki vplivajo na sestavo vaše naložbe, se namreč sčasoma spreminjajo, zato je priporočljivo občasno preveriti, ali je naložba še vedno ustrezna in ali dosega vaša pričakovanja.

Vlagajte postopno in bodite dosledni

Postopno mesečno varčevanje je najboljši način, da izkoristimo nihanja trgov v svojo korist. Namesto, da poskušamo ugibati, kdaj je najprimernejši trenutek za vstop na trg, je bolje, da naredimo naložbeni varčevalni načrt in se ga dosledno držimo, ne glede na trenutno dogajanje na trgih. Če skozi daljše časovno obdobje vlagamo redno mesečno oziroma v enakih periodah, enake zneske, se izognemo nevarnosti napačnega vstopa na kapitalski trg. Hkrati pa z nakupi tudi v času, ko so tečaji nizki, znižamo povprečno nabavno ceno enoti in s tem hitreje začnemo ustvarjati donose, ko se trgi obrnejo navzgor. Zelo pomembno je, da se v obdobju nestanovitnih razmer znamo upreti skušnjavi, da bi z mesečnim varčevanje oziroma vlaganjem prenehali.

Za dolgoročnega vlagatelja je najboljše, da se drži svoje strategije investiranja in ohrani dolgoročni pregled, ker nihanja na trgih pridejo in minejo. Strah pred vlaganjem ali investiranjem ima smisel samo na kratek rok, ker vmesni kratkoročni popravki in korekcije ne zasenčijo dolgoročne rasti trga.

 

 

Nizke obrestne mere in inflacija. Kje lahko varčujem?

 

 

Vzajemni skladi so dober in priročen način varčevanja za izkušene vlagatelje in tiste, ki to šele začenjajo. Ker so vzajemni skladi združeno premoženje večjega števila vlagateljev, lahko v njih varčujejo tako vlagatelji z večjimi vložki kot tudi tisti z manjšimi. Namesto, da se moram odločiti, katero delnico ali obveznico bom kupil in koliko bom imel s tem stroška, lahko svoj denar predam upravljavcu vzajemnega sklada, ki ga prevzame in odloči katero delnico oz. obveznico v izbranem podskladu bo s tem kupil. Skupaj s finančnim svetovalcem pa določimo ustrezno stopnjo tveganja oziroma alokacijo.

Kakšne koristi nam prinese varčevanje v vzajemnih skladih?

1. Diverzifikacija ali razpršitev
Ko kupim točke vzajemnega sklada, pridobim takojšnje lastništvo nad desetinami posameznih delnic ali obveznic. Vzajemni sklad z razpršitvijo naložb razdeli denar, tako da ”vseh jajc ne nosim v eni košari”, saj vlagam v različne naložbene razrede, regije in panoge. S tem se mi zmanjša tudi volatilnost/nihanje naložb.

2. Nižji stroški
Večina nas nima dovolj sredstev ali časa za nakup več deset posameznih delnic. Nakup lastnih delnic in obveznic me bo najverjetneje stalo več, potreben bo stalni nadzor in vzelo mi bo veliko časa. Ker vzajemni skladi upravljajo velike količine denarja v imenu tisočih posameznih vlagateljev, lahko le-ti izkoristijo velikost poslovanja ter s tem zmanjšajo transakcijske stroške.

3. Nizka minimalna naložba
Številni nimamo takšne vsote denarja, da bi kupili eno ali več deset želenih delnic. Vzajemni sklad pa mi omogoča, da lahko začnem že s 30 evri in s tem poskrbim tudi za razpršitev.

4. Strokovno upravljanje
Upravitelji vzajemnih skladov in analitiki se vsako jutro zbudijo z enim ciljem – raziskati, analizirati in preučiti trenutne in potencialne naložbe vzajemnega sklada. Osebni finančni svetovalec pa mi pomaga, da iz ponujenih vzajemnih skladov izberem sebi najprimernejše naložbe.

5. Preglednost
Delnice in obveznice, v katere vzajemni sklad vlaga, so javno dostopne, zato lahko vidim, kaj počne naš upravljavec sklada. Dober finančni svetovalec pa mora vse te podatke pokazati, predstaviti in razložiti.

6. Likvidnost
Ker je denar razpršen po več delnicah in obveznicah, lahko točke vzajemnih skladov kadarkoli prodam, za izpolnitev svoje finančne potrebe. Denar pride na bančni račun najkasneje v sedmih delovnih dneh. To je veliko hitreje kot prodaja nekaterih drugih nelikvidnih naložbenih sredstev, na primer nepremičnin.

Vzajemni sklad lahko ponudi preprost in učinkovit način za vlaganje v vaše življenjske cilje – bodisi za upokojitev, izobraževanje, nakup stanovanja ali če želite, da se vaše premoženje zgolj plemeniti.

 

 

So ženske boljši upravljavci denarja kot moški?

 

 

Dolgo časa je veljalo prepričanje, da je finance najbolje prepustiti moškim. A če pogledamo številke, lahko kaj hitro ugotovimo, da to morda ni bila najboljša ideja. Obstajajo raziskave, ki so preučile, kako profesionalne vlagateljice upravljajo svoje portfelje in v kolikšni meri je njihova strategija v povprečju drugačna – in včasih boljša – od moških. Kaj hitro lahko ugotovimo, da svet financ ni več samo domena moških in prav tako lahko vidimo, da vizionarske ženske, kot je recimo ameriška vlagateljica in ustanoviteljica Cathie Wood, pretresajo trge. Tudi pri nas imamo kar nekaj izjemnih podjetnic in upraviteljic. Vedno bolj v ospredje prihajajo inovativne ženske, ki s svojimi idejami in sodobnimi, vključujočimi pristopi k vodenju pretresajo tudi podjetniško krajino.

Ženske so manj samozavestne glede denarja kot moški

V preteklosti so bile finance prepuščene moškim in časi, ko je ženska morala imeti dovoljenje svojega moža, da je lahko šla v banko, niso tako oddaljeni, kar je pustilo močen pečat in bo potreboval svoj čas, da izgine. Študija ameriške investicijske banke Merrill Lynch je pokazala, da se 68 odstotkov moških počuti sposobnih upravljati svoj portfelj, v primerjavi z 52 odstotka žensk. Morda so moški preveč samozavestni. Raziskave so pokazale, da na področjih povezanih z upravljanjem denarja, ne glede na to, ali gre za finančne odločitve za varčevanje za upokojitev, ali za oceno, da imajo naložbeno znanje, ali za sprejemanje naložbenih odločitev, so se ženske nenehno počutile manj samozavestno kot moški. Po drugi strani pa je lahko pretirana samozavest moških tudi velika pomanjkljivost, ki lahko povzroči večjo škodo, kot nestanovitnost trga ali občasne razprodaje na delniških trgih.

Ženske so bolj konservativne kot moški

Če povečate sredstva na svojem varčevalnem računu ali če povečate svoj portfelj, na borzi ne boste obogateli. Kot kaže zgodovina, nam delnice in delniške naložbe ponujajo najboljši potencial rasti. Kljub temu raziskave kažejo, da ženske običajno vlagajo manj denarja v delnice in delniške naložbe kot moški. Po raziskavah največjega ameriškega upravljavca premoženja na svetu, družbe Black Rock, imajo ženske 68 odstotkov svojega portfelja v gotovini oziroma v denarnih ekvivalentih, v primerjavi z 59 odstotkov moških. Čeprav se to morda zdi varnejše in preprečuje velike padce na borzi, pri ameriškem multinacionalnem podjetju za finančne storitve Wells Fargo menijo, da ženske v svojem portfelju morda ne prevzemajo dovolj tveganja, da bi dosegle dobro ravnovesje med tveganjem in donosom. Medtem ko lahko zdrav portfelj z dostojnim številom delnic ali delniških naložb letno ustvari povprečno 7 odstotkov, lahko portfelj z obveznicami ustvari le približno polovico tega donosa.

Ženske so manj impulzivne kot moški

Glede na študijo družbe Wells Fargo ženske trgujejo za 27 odstotkov manj pogosto kot moški, kar pomeni, da se manj odzivajo na nestanovitnost trga. To je razvidno tudi iz povprečnega števila prijav v njihov naložbeni portfelj: 3-krat na teden za ženske in 5-krat na teden za moške. Leta 1975 ustanovljena družba za upravljanje Vanguard prav tako podpira to teorijo in ugotavlja, da so ženske trgovale 40 odstotkov manj pogosto kot moški. Gre za trend, o katerem poročajo že od zgodnjih 90. let. Kot nekateri morda veste, lahko pretirano trgovanje povzroči izgube: zmanjša neto donos moških za 2,65 odstotka na leto, v primerjavi s samo 1,725 odstotka pri ženskah.

Ženske lahko dosežejo boljšo donosnost naložbe kot moški

Ko že govorimo o donosih, in ker ženske nimajo zaupanja v svoje naložbene sposobnosti, podatki kažejo, da to ni upravičeno. Pri ameriški multinacionalni korporaciji za finančne storitve Fidelity so poročali, da so ženske z letnim donosom portfelja v povprečju presegle moške za 0,4 odstotka. Čeprav se to morda zdi majhna razlika, se le-ta sčasoma spremeni: vloženih 10.000 EUR, z 10-odstotnim letnim donosom, po 30 letih znaša 175.000 EUR. Medtem ko enak znesek z 10,4-odstotnim letnim donosom znaša 194.500 EUR. Ta trend ženskih portfeljev je opazen že od zgodnjih 90. let. Študija, ki jo je izvedla Univerza v Kaliforniji, je prišla do še bolj ekstremnega zaključka in pokazala, da so bili portfelji žensk celo za 1 odstotek boljši od moških. Toda zakaj ti vrhunski donosi? Zato, ker je večja verjetnost, da bodo moški bolj tvegali in špekulirali ter stavili na tako imenovane delnice v slogu loterije, med tem, ko bodo ženske raje sprejele pristop “zmagati na dirki počasi in enakomerno” in bodo vlagale v sklade in ne v specifične delniške naložbe. To je pomenilo, da so imele ženske na splošno bolj raznolike portfelje in so zato običajno doživele manjše izgube. Prav tako ženske bolj gledajo v prihodnost in imajo večjo diverzifikacijo naložb, medtem ko imajo moški do svojega upravljanja bolj odnos, ki temelji na igri na srečo.

So ženske boljši vlagatelji (upravitelji) kot moški?

Kar zadeva njihove osebne naložbe, se zdi, da nižja samozavest ženske vodi v manj tvegane odločitve. Tudi zaradi nižjega dohodka, ki je v povprečju manjši od moških kolegov, ženske vlagajo manjše vsote denarja. Vendar pa se to nadomesti z dejstvom, da so ženske bolj potrpežljive in previdne, manj pogosto trgujejo in tako za svoje račune na splošno dosegajo boljšo donosnost naložbe, saj delajo manj napak. Tudi v profesionalnem svetu so skladi, ki jih vodijo in upravljajo ženske, boljši od skladov, ki jih vodijo in upravljajo moški, saj prav raznolikost vodi do bolj kakovostnega odločanja. Ugotovljeno je tudi bilo, da počasi izginja odpor do tveganja v njihovih osebnih financah. Na koncu empirični dokazi dajejo jasno sliko: portfelji skladov, ki jih upravljajo ženske, za precejšen znesek presegajo portfelje skladov, ki jih upravljajo moški, zlasti če jih projiciramo v prihodnost. Torej lahko zaključim, da ženske postajajo boljši upravljavci denarja kot moški.