Naj vas čustva na poti do želenega cilja ne premagajo

Številni padci trga v zadnjem desetletju dveh, vključno z zlomom borze leta 2008, so za večino ostali le bledi spomini. Tudi vlagatelji, ki so prestali te »težke« čase in ostali v globalno usmerjenih naložbenih možnostih, so iz te izkušnje izšli morda v najboljši formi. Toda borzni »zlomi« in gospodarski upadi ne izginejo. Zgodovina se ponavlja.

 

 

Na to nas je pred dvema letoma spomnila tudi pandemija COVID-19, ko se lahko borzna »nesreča« pojavi od nikjer. Pomembno je, da ne obupate in ne dovolite, da čustva, kot sta strah in tesnoba, povzročita, da se prenagljeno, neracionalno odločite za prodajo določene naložbe le zaradi padajočega trga ter da ohranite dovolj likvidnosti na bančnem računu, da ne boste prisiljeni prodajati zaradi pomanjkanja denarja. Upravljanje denarnih tokov je v takšnih okoliščinah najpomembnejše.

V ekonomiji poznamo t. i. vedenjske finance, ki predstavljajo vejo v finančni teoriji, ki poskuša sodobne teorije nadomestiti z vključevanjem psiholoških dejavnikov človeškega obnašanja v proces sprejemanja finančnih odločitev. Tesno združujejo obnašanje posameznikov in pojave na trgu ter združujejo znanje s področja psihologije kot tudi finančne teorije. Vedenjske finance analizirajo finance s psihološkega vidika. Gre za združitve psihologije, tradicionalne ekonomije in nevroekonomije, ki so se razvile kot posledica poskusov boljšega razumevanja in razlaganja vpliva čustev in kognitivnih napak na vlagatelja in njegovo odločanje. Po teoriji vedenjskih financ se posamezniki, torej vlagatelji, obnašajo neracionalno, ponavljajo določene napake, ki jih je mogoče predvideti. V pogojih negotovosti se pri odločitvah vlagateljev pojavljajo vzorci neracionalnosti, nekonsistentnosti in neodgovornosti. Gre torej za raziskovanje, kako ljudje interpretirajo in se odzivajo na informacije v procesu investicijskega odločanja.

Ključno mora biti zavedanje, kar nam že zgodovina kaže, da po vsakem upadu trga, ne glede na to, kako močan je bil negativen popravek, vlagatelji v določenem obdobju povrnejo svoje nerealizirane izgube, saj se v nekem trenutku trgi stabilizirajo ter se dolgoročno ponovno obrnejo v pozitivno rast. Priložnosti, da obdržijo, ali da celo z dodatnimi nakupi pridobijo nekaj več delnic ali točk delniških skladov, ko so cene delnic ali točke skladov nizke, pa so izgubljene za vlagatelje, ki med upadi trga svoje naložbe prodajo v upanju, da bodo zajezili svoje izgube in tako čakajo na stranskem tiru, kjer nekaj časa tudi ostanejo. V nadaljevanju vam predstavim tri trdne razloge, da med upadom trga svojih naložb ne prodajte.

Po vsakem upadu trga vedno sledijo novi vzponi

Ko so trgi nekaj časa v padajočem trendu, vlagatelje razumljivo pogosto premagajo njihovi nagoni nenaklonjenosti izgubam, saj mislijo, da bodo izgubili še več denarja, če izbrane naložbe ne bodo prodali. Vendar pa je padec vrednosti naložbe pogosto začasne narave in se bo v določenem trenutku vrednost le-te znova povečala. Po drugi strani pa vlagatelj, ki se v danem trenutku odloči za prodajo naložbe zaradi padanja vrednosti trga, realizira izgubo. Nauk, ki so se ga iz preteklih dogajanj naučili številni vlagatelji in se ga bodo tudi prihajajoči, da kljub temu, da je izjemno velik izziv mirno gledati padajoči trg – in se iz njega ter naložbe ne umakniti – je vredno trdno sedeti v sedlu svoje naložbe ter hkrati biti osredotočen na svoje postavljene dolgoročne cilje in dosledno slediti le-tem ter čakati na ponovni vzpon.

Raziskave na podlagi zgodovinskih podatkov oziroma preteklih rezultatov indeksa S&P500 so pokazale, da je povprečno trajanje medvedjega trga (trend padanja trga) 1,4 leta v primerjavi s povprečnim 9,1 leta trajajočim bikovskim trgom (trend rasti trga). Povprečni upad ameriškega delniškega indeksa v času medvedjega trga je 41 %, medtem ko je povprečni dobiček v času bikovega trga 480 %. Pomembno si je zapomniti, da je medvedji trg le začasen. Naslednji bikovski trg izbriše padce v času medvedjega trga, kar nato še dodatno poveča donos preteklega bikovega trga. Večje tveganje za vlagatelje tako ni naslednji 41-odstotni padec na trgu, ampak izpustitev prihodnjega potencialnega dobička na trgu. Čeprav preteklost ni napovedovalec prihodnosti, nam že zgodovina mora zagotoviti, kar gre navzdol, se na koncu spet dvigne.

Trga s taktiziranjem ne morete premagati

Taktiziranje oziroma časovno določanje vstopa na trg in iz njega je lahko izjemno težko in vlagatelji, ki z vstopi in izstopi taktizirajo vedno zamudijo nekaj najboljših dni na trgu. Empirične raziskave dokazujejo da se šest od desetih najboljših dni na trgu zgodi v dveh tednih znotraj desetih najslabših dni. Po raziskavah ameriške banke J. P. Morgan bi vlagatelj z začetni vložkom 10.000 dolarjev v indeksu S&P 500, ki je ostal v celoti vložen med 4. januarjem 1999 in 31. decembrom 2018, imel na koncu približno 30.000 dolarjev. Vlagatelj, ki je vsako leto zamudil 10 najboljših dni na trgu, bi imel manj kot 15.000 dolarjev. Zelo čustveno neracionalni vlagatelj, ki je zamudil 30 najboljših dni, bi imel manj od tistega, s čimer je začel, torej – 6.213 dolarjev (če smo točni). Posledično, namesto da bi vlagatelji prodajali, ko se na trge vrne nekaj več nestanovitnosti in z njim trend padanja trga, zakaj ne bi namesto tega raje poskusili z dodatnimi vložki v izbrano naložbo. Še največ pa lahko prinese metoda povprečnega stroška, ko na mesečni ravni dokupujete ali delnice ali točke izbranega sklada. Na ta način kupujete tudi v času padanja trga, s čimer boste dolgoročno oblikovali povprečno nakupno ceno in tako dodatno gradite svoj portfelj z nižjo cenovno osnovo in vstopate, ko so cene nizke. Darila trga!

Za dolgoročnega vlagatelja so pomembni njegovi lastni naložbeni cilji ter zdrava naložbena strategija

Slednje temelji na dobro razpršenem portfelju z mešanico naložbenih razredov, da lahko nestanovitnost obdrži pod nadzorom. Če se držite svoje dolgoročne naložbene strategije, ne smete dovoliti, da čustvi, kot sta strah in pohlep, spremenita vaš način delovanja.

Potrpežljivost in disciplina sta ključna gradnika vsakega portfelja vlagateljev

Držite se svoje začrtane naložbene strategije, ki je ključnega pomena za uspešno upravljanje vašega premoženja. In če imate dolgoročno naložbeno strategijo, bo veliko manj verjetno, da boste sledili paničnemu črednemu nagonu »skoka čez pečino«. Namesto prodaje, ki temelji na strahu, uporabite medvedji trg kot priložnost za dodatne nakupe – z velikimi popusti in oblikujte svoj portfelj z uporabo razpršitve ter tako gradite stabilnejšo osnovo za čas, ko se bo trend padanja sčasoma obrnil v rast.

 

 

O avtorju: Katja Bogataj Kopriva

Strokovna finančna svetovalka z dolgoletnimi izkušnjami v industriji vzajemnih skladov. V družbi Generali Investments (prej KD Skladi) je že od leta 2006. Njen vsakdanji izziv sta zadovoljstvo strank družbe ter uspešno plemenitenje njihovih portfeljev.