Vpisnina ali šolnina, študijska literatura in drugi materiali, ki so potrebni za študij, najemnina za študentsko stanovanje ali sobo v študentskem domu, mesečna vozovnica za vlak ali avtobus, prehrana in drugi tekoči stroški. Vsi ti stroški se pa še bistveno bolj povečajo, če se nadarjeni in ambiciozni študent odloči za študij v tujini.

Redni študij v Sloveniji sicer velja za brezplačnega, vendar še zdaleč ni tako. Vsi stroški, ki jih študij potegne za sabo, namreč močno obremenijo denarnice staršev oziroma celoten družinski proračun. Po zadnjih podatkih raziskave Evroštudent 2016-2018 so povprečni mesečni stroški študenta znašali 468€, kar v petih letih znese približno 28.000 €. Seveda ni smiselno pričakovati, da bi študij v prihodnosti stal manj kot danes. Še več … realno lahko pričakujemo, da bo vedno dražji in kot kaže, bodo v prihodnje študirali le tisti, ki si bodo to lahko privoščili.

Študent naj bo, vendar s čim?

Vsi starši so oziroma smo postavljeni pred dejstvo, da moramo sami poskrbeti za šolanje svojega otroka, da bo lahko študiral kar si bo želel in dosegel zastavljene cilje, tako glede študentske poti kot tudi same izobrazbe. V današnjem času so štipendije žal precej redke, zato naši otroci brez finančne pomoči staršev kmalu ne bodo več mogli študirati. Vpisnine na fakultete so namreč v današnjih časih že tako visoke, da so študijske smeri postale za marsikaterega študenta finančno nedosegljive ali pa zelo težko dostopne.

Vsi želimo svojim otrokom omogočiti kar najboljšo prihodnost, vendar samo želeti ni dovolj. Dovolj zgodaj se moramo vprašati: »Ali bomo zmogli sami plačevati študij za svoje otroke in ali bo to za nas finančno izvedljivo ter kako pravočasno zagotoviti potrebna sredstva za uresničitev tega cilja?«. V nobenem primeru varčevanje za potrebe otroka ni vprašanje, kajti privarčevani denar mu bo še kako prišel prav. Če ne za študij, pa mogoče za nakup prvega avtomobila, plačilo pologa za nakup stanovanja ali karkoli drugega kar bo potreboval. Torej, že danes moramo razmišljati o otrokovi prihodnosti in o tem, kako privarčevati dovolj denarja za čas študija in pokritja vseh stroškov povezanih s študijem.

Načrtovanje varčevanja za študij

Zelo pomembno je, da za varčevanje izdelamo pravi načrt, s katerim bomo dosegli zastavljeni cilj. Potrebno je dobro razmisliti, kje lahko najbolje oplemenitimo svoja sredstva. Varčevanje za otroka oziroma za njegov študij je dolgoročno. Eden najpomembnejših dejavnikov, ki vpliva na izbiro oblike varčevanja pa je čas. Daljše kot je časovno obdobje varčevanja ali investiranja, bolj tvegane naložbe si lahko izberemo in privoščimo bolj dinamične oblike naložb. To pomeni, da so v tem primeru dobra izbira tudi delniški vzajemni skladi z višjim pričakovanim donosom in daljšo priporočeno dobo varčevanja.

V skladih lahko varčujemo tudi z manjšimi zneski. Postopno mesečno varčevanje vsekakor ne bo tako zelo obremenilo našega družinskega proračuna, kot če bi morali vsa sredstva naenkrat zbrati. Zelo pomemben je tudi čas začetka varčevanja ter vztrajnost in disciplina. Prej ko bomo začeli z varčevanjem, manjše mesečne zneske bomo namenili za dosego zastavljenih ciljev. Z mesečnimi vplačili vlagatelj zmanjša tveganje, da bi na kapitalski trg vstopil v napačnem trenutku. Prednost varčevanja v skladih je tudi takojšnja dostopnost do naših prihrankov, kar je nekaterim zelo pomembno v primeru nepredvidenih dogodkov, ko bi sredstva potrebovali prej, kot smo načrtovali.

Kljub vsemu navedenemu, ima še vedno veliko ljudi pomisleke glede varčevanja v delniških naložbah, predvsem zaradi nepredvidljivosti kapitalskih trgov, čeprav si ravno s takšnim varčevanjem zmanjšamo tveganja za večje izgube. Naložbe bodo vedno nihale, tako padale kot rasle – to je dejstvo. Toda v primeru dolgoročnega varčevanja trenutno stanje na trgu ni toliko pomembno. Pomembno je, da ostanemo osredotočeni na svoj investicijski cilj in se ne pustimo zavesti kratkoročnim premikom na trgu kapitala. Obnašati se moramo kot preudarni in odgovorni investitorji oziroma vlagatelji, da bo prihodnost naših otrok vsaj v začetku njihovih samostojnih poti nekoliko lažja, tako za njih kot za nas in našo denarnico.

Kljub temu pa veliko ljudi ne varčuje redno ali niso prepričani, katera oblika varčevanja jim najbolj ustreza. V Sloveniji je sicer najbolj razširjeno varčevanje na banki, vendar pa le-to že kar nekaj let ne prinaša želenih rezultatov.

Eden od možnih načinov varčevanja so tudi vzajemni skladi, vendar se ljudje za to obliko redkeje odločijo in to iz preprostega razloga, ker ali ne poznajo delovanja skladov in vse kar je povezano z njimi, ter imajo zato občutek strahu, ali, ker so pri tej obliki varčevanja slišali za slabe izkušnje drugih. Pa je temu res tako? Najprej poglejmo kaj je vzajemni sklad. Gre za združeno premoženje večjega števila vlagateljev, kjer sklad združuje njihova denarna sredstva in jih zanje nalaga v različne vrednostne papirje v okviru investicijskih ciljev in politike, ki jih sklad vnaprej opredeli in so zapisane v prospektu sklada. Premoženje vzajemnega sklada je razdeljeno na enake enote premoženja (točke). Vlagatelj pa ob vplačilu v izbrani sklad pridobi investicijski kupon (obračun), ki se glasi na ustrezno število enot premoženja. Z vplačilom vrednosti postane vlagatelj lastnik sorazmernega dela premoženja vzajemnega sklada. Enostavno in preprosto.

Tako pri nas kot v tujini so vzajemni skladi vse bolj razširjena oblika varčevanja v vrednostnih papirjih. Ob investiranju ali varčevanju v vzajemne sklade, ki so z svojimi naložbami usmerjeni na kapitalski trg, pa prihaja do volatilnosti oziroma do t. i. nihajnosti. To pomeni, da ni samo poti navzgor, ampak so na tej poti tudi krajša ali daljša obdobja nihanja znotraj dolgoročnega trenda. In ker so lahko nihajnosti na delniškem trgu zelo izrazite, v večini negativno vplivajo na odločitve vlagateljev, saj delujejo psihološko. Vsem nam je dobro znano, da volatilnost ali nihajnost iz nas privede najslabše, saj se lahko ob izrazito negativnih in seveda tudi ob izrazito pozitivnih novicah sprejemajo zelo čustvene odločitve, ki so v večini primerov napačne. Prav strah, kot negativno čustvo, pa navadno pri vlagateljih povzroči, da sprejmejo odločitve, ki ne prinesejo dobrih rezultatov, temveč povečini izgubo. S tem namenom bom pojasnila kako lahko varčevanje v vzajemnih skladih, ki temelji na pravilih, prispeva k boljšemu končnemu rezultatu vaše naložbe.

Eden starih rekov na Wall Sreetu pravi: »Buy low and sell high.« oziroma »Kupuj poceni in prodaj drago«. Vendar se v večini vlagatelji odločajo ravno obratno. Zakaj? Ker se je težko umakniti iz »pregretega« trga, ko je navdušenje vlagateljev visoko in vre optimizem ter delniški trg ponuja »lepe donose«. Po drugi strani pa je težko zaupati trgu ter biti optimist, ko vrednosti padajo in so vsi okrog tebe negativni. Pomislite na zadnjo finančno krizo, ki je trajala skoraj leto in pol ter je svetovni delniški indeks oklestila za polovico. Bi se v danem obdobju opogumili in začeli z investiranjem v delniški trg? Pa bi morali. In kako to doseči?

Naše slabe odločitve, še posebej, ko so pogoji na trgu negotovi, proučujejo vedenjski ekonomisti. Ne glede na vse si moramo priznati, da se naše misli z nami vedno »igrajo«. In velikokrat se zato odločamo v trenutku in po intuiciji, ki pa je lahko v večini le »črna pika« naših odločitev. Toda v razmerah, za katere je značilna kompleksnost in negotovost, smo nagnjeni, da pademo po vpliv predvidljivih pasti. Kako se torej temu ogniti? Odgovor na to je, da se uvede disciplina pri našem odločanju in varčevanju. To na način, da se odločanje v celoti vzame iz naših rok. S tem se ognete neracionalnim odločitvam in lahko dolgoročno prispevate k boljšemu končnemu rezultatu. Kako pa to naredite? Tako, da se odločite za dolgoročno investiranje oziroma varčevanje na mesečni ravni in izberete varčevalni načrt s strategijo sistematičnega investiranja. To pomeni z vnaprej določenimi intervali vlaganja skozi daljše časovno obdobje. Tako se lahko ognete čustveno nabitim odločitvam, kot tudi nepravilnim odločitvam prodaje naložbe ob t. i. lokalnih dneh delniškega trga. Pri mesečnem varčevanju kupujete tudi ko vrednosti padajo in v tem primeru vlagatelji kupujejo ceneje in si s tem nižajo oportunitetno izgubo, ki bi jo lahko utrpeli pri investiranju z enkratnim vložkom. Z metodo povprečnega stroška lahko zavarujejo svoj sedanji portfelj, ki ga dosegajo z discipliniranim varčevanjem.

Vendar tudi tukaj velja prvo osnovno pravilo, da gre za dolgoročno naložbo, ki naj ne bi bila krajša od petih let. In preden se vlagatelj za posamezno naložbo odloči, mora ob pomoči finančnega svetovalca dobro preučiti tveganje, ki ga ta prinaša.

Finančno napako lahko opredelimo kot to, da nič ne varčujemo, ko bi lahko. Pravijo, da je vsako varčevanje boljše, kot če ga ni. Kajti kdor varčuje, sebe plačuje. Pot varčevanja je pot v svobodo in pot v brezskrbno in neodvisno prihodnost.

Slovenci se radi zgledujemo po sosednjih državah, vendar pri varčevanju za pokojnino pa ne. Veliko premalo se zavedamo, da je brezskrbno življenje na posojilo brez varčevanja za prihodnost neodgovorno. Najpogostejše finančne napake, ki jih Slovenci le stežka presežemo, so prepozen začetek varčevanja, varčevanje s premajhnimi zneski, vlaganje brez načrtovanja in ciljev, premajhna razpršitev naložb in varčevanje na način, ki ne oplemeniti privarčevanega denarja. Prav pri dolgoročnem varčevanju je čas naš največji zaveznik. V razvitih državah, s katerimi se radi primerjamo, je povsem običajno, da posameznik varčuje v vzajemnih skladih in vsak mesec določen odstotek plače nameni za pokojnino, nakup nepremičnine, avtomobila ali za kašen drug namen. Največja napaka je torej, da se neodgovorno obnašamo do osebnih financ, ki od nas zahtevajo primerno ravnanje glede na fazo življenjskega cikla. To seveda pomeni določeno aktivnost in odrekanje, kar samoiniciativno zmorejo le redki. Pogosto tega ljudje ali dejansko ne vedo ali pa jim zmanjka volje.

Ena od dobrih izbir vseh, ki si želijo oplemenititi prihranke, so zagotovo vzajemni skladi. Naj se osredotočimo še na napake vlagateljev pri vlaganju v vzajemne sklade. Posamezniki se pri odločanju o vlaganju v posamezen sklad največkrat odločajo pod vtisom prejšnjih donosov in velikokrat vložijo svoje premoženje v sklade, ki so v zadnjem obdobju imeli največje donose. Pretekli donosi niso garancija za donosnost v prihodnje, zato se je izbire potrebno lotiti bolj premišljeno. Pogosto se zgodi, da se vlagatelji tako o nakupih kot o prodajah odločajo impulzivno, na podlagi čustev in ravno zaradi tega dosegajo precej manjšo povprečno donosnost. Največji prilivi v vzajemne sklade se zgodijo po visokih preteklih donosih, največji odlivi pa po padcih na borzi.

Velika večina malih vlagateljev je brez finančnega načrta in nima opredeljenih finančnih ciljev. Pomembno je, da si prej postavite tudi zelo jasne naložbene cilje in časovne okvirje varčevanja, zato, da boste izbrali takšen podsklad oziroma kombinacijo podskladov, s katerim boste lahko te cilje tudi dosegli in si tako uresničili želje. Pogosta napaka vlagateljev je tudi izpostavljenost prevelikemu tveganju, iz česar pogosto izhaja tudi njihovo nezadovoljstvo z naložbo. Ključno je, da naložbe prilagodimo naši sposobnosti sprejemanja tveganja, predvsem glede na to kakšen donos pričakujete in kakšna nihanja so za vas sprejemljiva. Ob tem ne smemo pozabiti na načelo, da so potencialno bolj donosni skladi tudi bolj tvegani in obratno, manj donosni skladi so manj tvegani.

Torej vlagatelji se morajo izogibati tem običajnim napakam pri vlaganju v vzajemne sklade, kajti le z izbiro primernih skladov in vlaganjem na discipliniran način bodo lahko izpolnili svoje finančne cilje.

Kdaj varčujemo?
Varčevanje je redno dajanje denarja na stran. Zavestno se odločimo, da del svojih prihodkov ne bomo potrošili temveč privarčevali. Tu ne gre le za odrekanje, ampak tudi za nadzor nad osebnimi financami, s pomočjo katerega se izognemo manj potrebnim izdatkom v korist večje finančne varnosti in za nakup stvari, ki so za nas pomembnejše. Najbolj uspešni boste pri tem, če boste svoje izdatke in prihranke načrtovali in redno beležili. Seveda so sredstva, ki so nam na voljo za varčevanje omejena, pomembno pa je, da nam varčevanje preide v navado in da se ga lotimo sistematično. To velja za vse, tako za tiste, ki imajo nizke dohodke, kot tudi za tiste, ki zaslužijo več. Če je le mogoče, poskusite vsak mesec privarčevati vsaj nekaj. Ni samo pomembno koliko varčujete, pomembna sta tudi vztrajnost in stalnost, saj lahko tudi z majhnimi koraki ustvarimo prihranke.

Kljub temu, da z rednim varčevanje povečamo finančno varnost in da je to najbolj enostaven in učinkovit način za doseganje finančnih ciljev, je še vedno veliko takih oseb, ki ne varčujejo redno. Denarja, ki ga ne potrebujemo za tekoče stroške ni smiselno puščati na bančnem računu, bolje je, da ga hranimo ločeno, saj bo tako manjša verjetnost, da ga bomo zapravili. Vsak mora najprej poskrbeti za svojo finančno varnost danes, zato moramo najprej privarčevati denarno rezervo, ki je namenjena naši finančni zaščiti v primeru nepredvidenih večjih izdatkov in nepredvidenih dogodkov. Tak primer bi bil izpad rednega dohodka zaradi izgube službe ali nesreče. Višina denarne rezerve je odvisna od potreb in situacije vsakega posameznika, saj gre za rezervo, ki nam bo v danih okoliščinah omogočala pokrivanje nujnih življenjskih izdatkov.
Varčevanje naj bo pred investiranjem. Denar, ki je namenjen za vašo finančno zaščito in kratkoročne finančne cilje, pa je treba varčevati v hitro dostopnih denarnih naložbah, kot so bančne vloge, kratkoročni depoziti in tudi skladi denarnega trga.

Kdaj investiramo?
Vlaganje oziroma investiranje denarja je proces uporabe denarja za nakup različnih naložb (delnic, obveznih, vzajemnih skladov), ki imajo verjetnost, da bodo sčasoma ustvarile večjo stopnjo donosa kot denar, kot ga privarčujemo na banki.

V kolikor ste denar za finančno zaščito že privarčevali in vam obrestovanje prihrankov na banki ne zadostuje, je smiselno, da del denarja oplemenitite na kapitalskih trgih. Investiranje denarja je en korak naprej od varčevanja in je primerno za doseganje dolgoročnih finančnih ciljev, kot so pokojnina, štipendija, … za dosego teh lahko izberemo bolj tvegane in po drugi strani tudi časovno gledano bolj donosne delniške naložbe.

Preden se lotimo investiranja je pomembno, da se seznanimo, za kakšno vrsto naložbe se odločamo. Razmisliti je treba tudi o tem, koliko smo pripravljeni tvegati oziroma kakšna nihanja na trgih so za nas sprejemljiva. Nihanja vrednosti vrednostnih papirjev so na kratek rok lahko zalo velika in tega se moramo zavedati že na samem začetku investiranja. Izbrati moramo torej naložbe, ki čim bolj ustrezajo našemu profilu ali tipu vlagatelja.

Za nekoga, ki želi del svojih razpoložljivih sredstev investirati v nakup vrednostnih papirjev, so dobra izbira vzajemni skladi. Gre za eno najbolj uveljavljenih oblik investiranja v razvitem svetu, poleg reguliranosti in nadzorovanosti jih odlikuje tudi enostavnost in likvidnost. Njihova velika prednost je v tem, da so dostopni tudi malim vlagateljem. V primerjavi z neposredno naložbo v delnice nam naložba v vzajemni sklad omogoča večjo razpršenost premoženja. Za vlagatelje, ki še nimajo izkušenj z vlaganjem na kapitalske trge je priporočljivo, da presežna sredstva v vzajemne sklada vlagajo postopoma. S tem, ko se odločimo za redna mesečna vplačila v sklade, izkoristimo pozitivno stran nihanja na kapitalskih trgih, saj enote skladov kupujemo ne glede na to ali tečaji rastejo ali padajo. Z rednimi mesečnimi vplačili, pa tako pridobimo ugodno povprečno nakupno ceno, kar nam dolgoročno omogoča doseganje povprečnega donosa, ki ga prinaša kapitalski trg.

Pred samim vlaganjem morate dobro razmisliti o svojih zmožnostih, sprejeti tveganja ob zastavljenih ciljih in se racionalno odločiti za tip naložbe. Pri sami izbiri bodite pozorni na tri nasvete: vlagajte v naložbe, ki jih razumete, vlagajte denar, ki ga lahko pogrešate daljši čas in ne vložite vsega denarja v en tip varčevanja, ampak sredstva razpršite.

Vlagamo in se vlagati lahko naučimo prav vsi. Izredno pomembno je, da povprašate po osnovnih informacijah, kritično presodite izbiro, načrtujete dolgoročno, sprejmete tveganja, ki vas ne bodo obremenila in se na koncu prepustite zaupanja vrednim strokovnjakom.

Najboljši način varčevanja je dolgoročni. Začnite investirati takoj, ko prvič pomislite na želje v prihodnosti. Veliko ljudi sanjari, želje pa izpolnijo le tisti, ki naredijo prvi korak – pričnejo varčevati. Da bi uresničili cilje, morate biti potrpežljivi in vztrajni. Varčevalni načrt, ki ustreza vašim finančnim zmožnostim, je učinkovita oblika dolgoročnega varčevanja. Z rednimi mesečnimi vplačili se lahko izognete napakam, ki nastanejo ob hitrih finančnih odločitvah in počasi in tako vztrajno privarčujete želena sredstva. V vzajemnih skladih lahko varčujete z nizkimi zneski ali pa z enkratnim vplačilom. Seveda pri tem velja, da je privarčevani znesek odvisen od višine vplačila in donosnosti, ki jo sklad ustvari skozi čas. Večji je začetni vložek in daljše je časovno obdobje, višja je končna donosnost, kar je posledica obrestno obrestnega računa.

Različni tipi naložb prinašajo določeno stopnjo tveganja, pri tem pa velja, da moramo za višjo donosnost sprejeti večje tveganje. Na drugi strani pa so vzajemni sklad lahko tudi dokaj varni. Tveganje je namreč odvisno od tipa sklada oziroma od tega, kam sklad vlaga svoja sredstva. Tako so obvezniški vzajemni skladi, ki lahko vlagajo v podjetniške ali bolj varne državne obveznice, oblika naložbe z bistveno manjšim tveganjem, kot bi to veljalo pri delniških vzajemnih skladih, ki vlagajo v delnice različnih podjetij. Obstajajo pa tudi uravnoteženi skladi, ki so zmerna naložbena izbira za povprečne vlagatelje, saj uravnoteženo razporejajo sredstva med delniške in obvezniške naložbe.

Pri vzajemnih skladih (varčevalnih načrtih) je prepogosto spremljanje (dnevnih) sprememb vrednosti točk premoženja skladov negativno vpliva na ustvarjen končni donos. Razlog za to se skriva v psihologiji vlaganja. Večina vlagateljev se namreč na upade vrednosti odzove s strahom pred možnimi nadaljnjimi izgubami, kar jih pogosto privede do prehitrega prodajanja točk skladov ravno v obdobju, ko ti izgubljajo vrednost. Po teoriji uspešnih dolgoročnih naložb je namreč treba storiti ravno nasprotno: dodatno vlagati, ko tečaji upadajo, in posamične naložbe odprodajati, ko dosegajo visoke ravni vrednosti. Zato prepogosto sledenje predvsem dnevnim spremembam ni priporočljivo. Upoštevati je namreč treba, da se je za vlaganje v vzajemne sklade treba držati zastavljene dolgoročne strategije, ki jo določite skupaj s finančnim svetovalcem, ki vam ga omogoča družba za upravljanje. Prav tako je treba vedeti, da za vse posamične naložbe znotraj vzajemnega sklada skrbijo tako analitiki kot upravljavci sklada.