Kdor varčuje, sebe plačuje

 

 

Finančno napako lahko opredelimo kot to, da nič ne varčujemo, ko bi lahko. Pravijo, da je vsako varčevanje boljše, kot če ga ni. Kajti kdor varčuje, sebe plačuje. Pot varčevanja je pot v svobodo in pot v brezskrbno in neodvisno prihodnost.

Slovenci se radi zgledujemo po sosednjih državah, vendar pri varčevanju za pokojnino pa ne. Veliko premalo se zavedamo, da je brezskrbno življenje na posojilo brez varčevanja za prihodnost neodgovorno. Najpogostejše finančne napake, ki jih Slovenci le stežka presežemo, so prepozen začetek varčevanja, varčevanje s premajhnimi zneski, vlaganje brez načrtovanja in ciljev, premajhna razpršitev naložb in varčevanje na način, ki ne oplemeniti privarčevanega denarja. Prav pri dolgoročnem varčevanju je čas naš največji zaveznik. V razvitih državah, s katerimi se radi primerjamo, je povsem običajno, da posameznik varčuje v vzajemnih skladih in vsak mesec določen odstotek plače nameni za pokojnino, nakup nepremičnine, avtomobila ali za kašen drug namen. Največja napaka je torej, da se neodgovorno obnašamo do osebnih financ, ki od nas zahtevajo primerno ravnanje glede na fazo življenjskega cikla. To seveda pomeni določeno aktivnost in odrekanje, kar samoiniciativno zmorejo le redki. Pogosto tega ljudje ali dejansko ne vedo ali pa jim zmanjka volje.

Ena od dobrih izbir vseh, ki si želijo oplemenititi prihranke, so zagotovo vzajemni skladi. Naj se osredotočimo še na napake vlagateljev pri vlaganju v vzajemne sklade. Posamezniki se pri odločanju o vlaganju v posamezen sklad največkrat odločajo pod vtisom prejšnjih donosov in velikokrat vložijo svoje premoženje v sklade, ki so v zadnjem obdobju imeli največje donose. Pretekli donosi niso garancija za donosnost v prihodnje, zato se je izbire potrebno lotiti bolj premišljeno. Pogosto se zgodi, da se vlagatelji tako o nakupih kot o prodajah odločajo impulzivno, na podlagi čustev in ravno zaradi tega dosegajo precej manjšo povprečno donosnost. Največji prilivi v vzajemne sklade se zgodijo po visokih preteklih donosih, največji odlivi pa po padcih na borzi.

Velika večina malih vlagateljev je brez finančnega načrta in nima opredeljenih finančnih ciljev. Pomembno je, da si prej postavite tudi zelo jasne naložbene cilje in časovne okvirje varčevanja, zato, da boste izbrali takšen podsklad oziroma kombinacijo podskladov, s katerim boste lahko te cilje tudi dosegli in si tako uresničili želje. Pogosta napaka vlagateljev je tudi izpostavljenost prevelikemu tveganju, iz česar pogosto izhaja tudi njihovo nezadovoljstvo z naložbo. Ključno je, da naložbe prilagodimo naši sposobnosti sprejemanja tveganja, predvsem glede na to kakšen donos pričakujete in kakšna nihanja so za vas sprejemljiva. Ob tem ne smemo pozabiti na načelo, da so potencialno bolj donosni skladi tudi bolj tvegani in obratno, manj donosni skladi so manj tvegani.

Torej vlagatelji se morajo izogibati tem običajnim napakam pri vlaganju v vzajemne sklade, kajti le z izbiro primernih skladov in vlaganjem na discipliniran način bodo lahko izpolnili svoje finančne cilje.

 

 

Trije razlogi, zakaj ne prodajte naložbe, ko trgi padajo

 

 

Ko se odločimo za varčevanje v vzajemnih skladih, za vlaganje na delniške (finančne) trge, se pogosto, ko vrednosti na trgih začnejo padati in se zato znižuje tudi naša privarčevana vsota, sprašujemo, kaj narediti. Številni padci na delniških trgih v zadnjem desetletju, vključno z zlomom borze leta 2008, so pogosto in za večino le bled spomin. Seveda lahko padce na borzah spremljamo vsakič, ko svet zajame panika. Pretekle izkušnje kažejo, da so negativni vplivi na gospodarstvo relativno kratkoročni, praviloma jim sledi obdobje daljšega okrevanja. Naj povemo, da na koncu prav vlagatelji, ki se na vmesne nihajnosti ne odzivajo in ostanejo v zanje primerno izbranih naložbah, pridejo iz »nočne more« povečini zmagovalci. Nihajnosti na delniških trgih in hkrati gospodarski upadi ne bodo nikoli povsem izginili – kot kaže sedaj pandemija COVID-19, se lahko nihajnost, volatilnost oziroma upad trga zgodi hitro in nepričakovano. Toda nikoli ne obupajte in ne dovolite, da se zaradi čustev, kot sta strah in tesnoba, odločite za prodajo svojih naložb, ko trgi začno padati.

Zakaj svojih naložb v takšnih trenutkih ne prodajamo? Predvsem zato, ker nas zgodovina uči, da po vsakem padcu delniških trgov, ne glede na to, kako močni popravki trga so, vlagatelji v večini izterjajo izgube in trgi se začno stabilizirati ter dolgoročno spet beležijo pozitivno rast. Padci vrednosti na borzah so se vedno dogajali, se dogajajo in zagotovo se bodo tudi v prihodnosti. Pri tem se je pomembno spomniti, da vsakemu padcu sledita vzpon in rast. Takšne priložnosti, da vlagatelji obdržijo svoje naložbe ali da celo povečajo delniške naložbe (sklade) v času, ko tržne cene padejo in postanejo ugodnejše, se izgubijo pri vlagateljih, ki v času padanja trga panično prodajo svoje naložbe (sklade) v upanju, da bodo zmanjšali izgube in tako v denarju čakajo na »boljše čase«.

Naj vam pojasnim tri trdne in dobre razloge, zakaj svoji naložb (skladov) ne prodamo, ko trgi padajo.

Upadu (recesiji) sledi rast (ekspanzija). Visoka volatilnost (nihajnost) na delniških trgih je ena največjih groženj pri vlaganju tudi v vzajemne sklade. Zaradi visoke nihajnosti tečajev se lahko zgodi, da marsikaterega vlagatelja zagrabi panika in podleže pritisku gospoda trga ter svoje naložbe (sklade) proda v napačnem trenutku. Razumljivo je, da lahko vlagatelje pogosto premaga njihov čut za “odpor do izgube”, saj so prepričani, da če ne prodajo, izgubijo več denarja. Vendar je padec vrednosti pogosto le začasen. Govorimo o nerealizirani izgubi na papirju. Slej ko prej bodo trgi ponovno začeli rasti. Po drugi strani pa, če se vlagatelj odloči za prodajo naložb (skladov), ko trgi padajo, bo ob tem realiziral izgubo. Številni vlagatelji so uspeli spoznati, da je kljub temu, da je težko opazovati padajoči trg, in se ne umakniti iz njega, vredno »sedeti in čakati«, da pride do ponovnega vzpona oziroma rasti. Raziskave ameriškega delniškega trga so pokazale, da obdobje medvedjega trenda (obdobje padanja tečajev) povprečno traja manj kot petino povprečnega bikovskega trenda (obdobje rasti tečajev). Medtem ko povprečni upad (padec) medvedjega trga znaša 28 %, pa povprečni dobiček (rast) bikovega trga znaša več kot 128 %. Pomembno si je zapomniti, da je medvedji trg (obdobje padanja tečajev) le začasen. Naslednji bikov trg bo izničil pretekle izgube in še povečal dobiček zadnjega bikovskega trga. Tako pridemo do zaključka, da večje tveganje za vlagatelje ni naslednji 28-odstotni padec trga, temveč oportunitetna izguba naslednjega 128-odstotnega dobička na trgu. In čeprav preteklost ne more napovedati prihodnosti, ter pretekli donosi niso zagotovilo prihodnjim, nam mora biti nekaj gotovo, kar gre dol (pade), gre na koncu spet gre gor (raste).

Trga ne morete pravilno napovedati, lahko le taktizirate. Strategija odločanja o nakupu ali prodaji finančnih naložb (skladov) s poskusom predvidevanja prihodnjih gibanj tržnih cen, je lahko izjemno težka. Vlagatelji, ki se ukvarjajo s t. i. taktiziranjem, lahko pogosto zamudijo nekaj najboljših dni na trgu. Empirične raziskave dokazujejo, da se šest od desetih najboljših dni na trgu zgodi v obdobju dveh tednov znotraj desetih najhujših borznih dni. Kot rezultat, namesto, da bi prodajali svoje naložbe, ko trgi padajo, zakaj ne bi poskusili z nakupom dodatnih delniških naložb (skladov). Če kupujete delnice, delniške sklade, tudi ko njihove tržne cene padajo, lahko dosežete ugodnejše povprečje nakupnih vrednosti in tako gradite svoj portfelj z ugodnejšimi tržnimi cenami saj vstopate na trg, ko so cene nižje.

Prodaja naložb (skladov) ni del dolgoročnega načrta. Za dolgoročnega vlagatelja, to je nekdo z 10 ali z 20 letnim časovnim horizontom plemenitenja svojih naložb, zlom borze leta 2008 ali upad trga po referendumu o brexitu leta 2016 ter vsi vmesni padci na trgu, bodo verjetno imeli manjši učinek na dolgoročno uspešnost (donos) njegovega portfelja v primerjavi z nekom, ki v času padanja trga panično prodaja in potem ponovno kupuje, ko trg večino svoje rasti že ustvari nazaj. Za dolgoročnega vlagatelja morajo torej biti pomembni lastni naložbeni cilji in dobra naložbena strategija, ki temelji na dobro razpršenem portfelju, ki vključuje mešanico naložbenih razredov (delnice, obveznice, denar, nepremičnine, plemenite kovine ter ostalo), in s tem uravnoteži tudi nihajnost vseh svojih naložb. Razdelitev naložb med različne razrede sredstev je torej ključna strategija za zmanjšanje tveganja in potencialno povečanje dobička, ki pa ne vključuje vmesnih panični prodaj naložb (skladov) zaradi vmesnih obdobij povečane nihajnosti. Če ste dosledni pri svoji dolgoročni naložbeni strategiji, ne smete dovoliti, da bi vam čustva, kot sta strah in pohlep, spremenila vaše ravnanje.

 

Varčevati ali investirati?

 

Kdaj varčujemo?
Varčevanje je redno dajanje denarja na stran. Zavestno se odločimo, da del svojih prihodkov ne bomo potrošili temveč privarčevali. Tu ne gre le za odrekanje, ampak tudi za nadzor nad osebnimi financami, s pomočjo katerega se izognemo manj potrebnim izdatkom v korist večje finančne varnosti in za nakup stvari, ki so za nas pomembnejše. Najbolj uspešni boste pri tem, če boste svoje izdatke in prihranke načrtovali in redno beležili. Seveda so sredstva, ki so nam na voljo za varčevanje omejena, pomembno pa je, da nam varčevanje preide v navado in da se ga lotimo sistematično. To velja za vse, tako za tiste, ki imajo nizke dohodke, kot tudi za tiste, ki zaslužijo več. Če je le mogoče, poskusite vsak mesec privarčevati vsaj nekaj. Ni samo pomembno koliko varčujete, pomembna sta tudi vztrajnost in stalnost, saj lahko tudi z majhnimi koraki ustvarimo prihranke.

Kljub temu, da z rednim varčevanje povečamo finančno varnost in da je to najbolj enostaven in učinkovit način za doseganje finančnih ciljev, je še vedno veliko takih oseb, ki ne varčujejo redno. Denarja, ki ga ne potrebujemo za tekoče stroške ni smiselno puščati na bančnem računu, bolje je, da ga hranimo ločeno, saj bo tako manjša verjetnost, da ga bomo zapravili. Vsak mora najprej poskrbeti za svojo finančno varnost danes, zato moramo najprej privarčevati denarno rezervo, ki je namenjena naši finančni zaščiti v primeru nepredvidenih večjih izdatkov in nepredvidenih dogodkov. Tak primer bi bil izpad rednega dohodka zaradi izgube službe ali nesreče. Višina denarne rezerve je odvisna od potreb in situacije vsakega posameznika, saj gre za rezervo, ki nam bo v danih okoliščinah omogočala pokrivanje nujnih življenjskih izdatkov.
Varčevanje naj bo pred investiranjem. Denar, ki je namenjen za vašo finančno zaščito in kratkoročne finančne cilje, pa je treba varčevati v hitro dostopnih denarnih naložbah, kot so bančne vloge, kratkoročni depoziti in tudi skladi denarnega trga.

Kdaj investiramo?
Vlaganje oziroma investiranje denarja je proces uporabe denarja za nakup različnih naložb (delnic, obveznih, vzajemnih skladov), ki imajo verjetnost, da bodo sčasoma ustvarile večjo stopnjo donosa kot denar, kot ga privarčujemo na banki.

V kolikor ste denar za finančno zaščito že privarčevali in vam obrestovanje prihrankov na banki ne zadostuje, je smiselno, da del denarja oplemenitite na kapitalskih trgih. Investiranje denarja je en korak naprej od varčevanja in je primerno za doseganje dolgoročnih finančnih ciljev, kot so pokojnina, štipendija, … za dosego teh lahko izberemo bolj tvegane in po drugi strani tudi časovno gledano bolj donosne delniške naložbe.

Preden se lotimo investiranja je pomembno, da se seznanimo, za kakšno vrsto naložbe se odločamo. Razmisliti je treba tudi o tem, koliko smo pripravljeni tvegati oziroma kakšna nihanja na trgih so za nas sprejemljiva. Nihanja vrednosti vrednostnih papirjev so na kratek rok lahko zalo velika in tega se moramo zavedati že na samem začetku investiranja. Izbrati moramo torej naložbe, ki čim bolj ustrezajo našemu profilu ali tipu vlagatelja.

Za nekoga, ki želi del svojih razpoložljivih sredstev investirati v nakup vrednostnih papirjev, so dobra izbira vzajemni skladi. Gre za eno najbolj uveljavljenih oblik investiranja v razvitem svetu, poleg reguliranosti in nadzorovanosti jih odlikuje tudi enostavnost in likvidnost. Njihova velika prednost je v tem, da so dostopni tudi malim vlagateljem. V primerjavi z neposredno naložbo v delnice nam naložba v vzajemni sklad omogoča večjo razpršenost premoženja. Za vlagatelje, ki še nimajo izkušenj z vlaganjem na kapitalske trge je priporočljivo, da presežna sredstva v vzajemne sklada vlagajo postopoma. S tem, ko se odločimo za redna mesečna vplačila v sklade, izkoristimo pozitivno stran nihanja na kapitalskih trgih, saj enote skladov kupujemo ne glede na to ali tečaji rastejo ali padajo. Z rednimi mesečnimi vplačili, pa tako pridobimo ugodno povprečno nakupno ceno, kar nam dolgoročno omogoča doseganje povprečnega donosa, ki ga prinaša kapitalski trg.

 

 

Rešite se depozitov – zaupajte delnicam

 

 

Z depoziti na bankah ljudje krčijo svoje premoženje in za večje zneske že plačujejo negativne obresti. Poleg tega pa imamo tudi inflacijo, zaradi katere denar izgublja svojo vrednost. To so dovolj dobri razlogi, da daste priložnost delnicam.

Z delnicami do pravilne strategije
V preteklih desetletjih je bil povprečen letni donos na delniških trgih med 8 in 9 odstotkov. Seveda je v letu korone, vse videti nekoliko drugače. Toda svetovne borze so si kljub krizi že opomogle. Vlagatelji s pravo strategijo pa so mirno prestali vsa nihanja na borznih trgih.

Naložbe v vzajemne sklade
Si želite tudi imeti dobiček na borzi, vendar se vam zdi, da, ker imate premalo finančnega znanja, nalogi ne boste kos? Nič zato, ni se vam potrebno ukvarjati z izbiro posamezne delnice.

Dobra izbira za začetnike so vsekakor naložbe v globalne vzajemne sklade, ki delujejo kot nekakšna košarica delnic. S tem, ko vlagate denar v vzajemne sklade, pridobite del te košarice delnic in žanjete pridobljene donose teh delnic v vzajemnem skladu. Že za 30 eur na mesec lahko pridobite del te mešanice delnic in tako z majhnimi zneski vlagate v celotno svetovno gospodarstvo. S tem je vaše tveganje močno razpršeno prav tako pa se izognete izbiri napačne posamezne delnice. Skupina upraviteljev bo budno bdela nad vašim premoženjem in s svojim strokovnim znanjem skrbela, da bo vaše premoženje dobro oplemeniteno.

Kako izbrati pravi sklad zame?
Preden začnete investirati, razmislite o tveganju, ki ste ga pripravljeni in sposobni prevzeti z naložbo. V osnovi drži, da gre večji pričakovani potencialni donos, z roko v roki, z večjim tveganjem. Če ste začetnik, je bolje, da izberete sklad z nekoliko nižjim tveganjem. Nižje tveganje pomeni tudi manjše nihanje cen delnic v primerjavi z višjim tveganjem, kjer lahko cene močno nihajo. Veliko vlagateljev premami pričakovani višji donos in ob večjih padcih na delniških trgih niso kos nastali situaciji. V paniki nato sprejemajo napačne odločitve, ki vodijo v izgubo.

Primerna izbira za začetnike je zagotovo globalni delniški sklad, ki sledi svetovnim borznim indeksom. S tem bo vaše premoženje maksimalno razpršeno, tveganje pa bistveno zmanjšano.

Kot vedno na delniških trgih, velja tudi za delniške sklade: dlje kot vlagate svoj denar, manjše je tveganje za izgubo. Na dolgi rok se kratkoročna nihanja tečajev medsebojno uravnotežijo. Strokovnjaki zato priporočajo, da varčevalci vlagajo svoj denar vsaj 10 let ali celo dlje. Nalagajte torej denar, ki ga kratkoročno ne potrebujete, ostalo lahko pustite na depozitu.

Kdor ne stori ničesar – izgublja
Torej, če želite, da bo vaše premoženje donosno naloženo, boste morali nekaj storiti z vašim prihranki na banki. Sicer, tako rekoč, mečete denar skozi okno. Če veste, koliko denarja vam mesečno ostaja viška, koliko tveganja lahko prevzamete s posamezno naložbo in ko spoznate možnosti naložb v vzajemne sklade, potem pogumno naprej. Brez vstopa na delniške trge, boste v prihodnosti veliko zamudili in tako ali drugače izgubljali na vrednosti svojega premoženja.

 

Najboljši način varčevanja je dolgoročni

 

 

Pred samim vlaganjem morate dobro razmisliti o svojih zmožnostih, sprejeti tveganja ob zastavljenih ciljih in se racionalno odločiti za tip naložbe. Pri sami izbiri bodite pozorni na tri nasvete: vlagajte v naložbe, ki jih razumete, vlagajte denar, ki ga lahko pogrešate daljši čas in ne vložite vsega denarja v en tip varčevanja, ampak sredstva razpršite.

Vlagamo in se vlagati lahko naučimo prav vsi. Izredno pomembno je, da povprašate po osnovnih informacijah, kritično presodite izbiro, načrtujete dolgoročno, sprejmete tveganja, ki vas ne bodo obremenila in se na koncu prepustite zaupanja vrednim strokovnjakom.

Najboljši način varčevanja je dolgoročni. Začnite investirati takoj, ko prvič pomislite na želje v prihodnosti. Veliko ljudi sanjari, želje pa izpolnijo le tisti, ki naredijo prvi korak – pričnejo varčevati. Da bi uresničili cilje, morate biti potrpežljivi in vztrajni. Varčevalni načrt, ki ustreza vašim finančnim zmožnostim, je učinkovita oblika dolgoročnega varčevanja. Z rednimi mesečnimi vplačili se lahko izognete napakam, ki nastanejo ob hitrih finančnih odločitvah in počasi in tako vztrajno privarčujete želena sredstva. V vzajemnih skladih lahko varčujete z nizkimi zneski ali pa z enkratnim vplačilom. Seveda pri tem velja, da je privarčevani znesek odvisen od višine vplačila in donosnosti, ki jo sklad ustvari skozi čas. Večji je začetni vložek in daljše je časovno obdobje, višja je končna donosnost, kar je posledica obrestno obrestnega računa.

Različni tipi naložb prinašajo določeno stopnjo tveganja, pri tem pa velja, da moramo za višjo donosnost sprejeti večje tveganje. Na drugi strani pa so vzajemni sklad lahko tudi dokaj varni. Tveganje je namreč odvisno od tipa sklada oziroma od tega, kam sklad vlaga svoja sredstva. Tako so obvezniški vzajemni skladi, ki lahko vlagajo v podjetniške ali bolj varne državne obveznice, oblika naložbe z bistveno manjšim tveganjem, kot bi to veljalo pri delniških vzajemnih skladih, ki vlagajo v delnice različnih podjetij. Obstajajo pa tudi uravnoteženi skladi, ki so zmerna naložbena izbira za povprečne vlagatelje, saj uravnoteženo razporejajo sredstva med delniške in obvezniške naložbe.

Pri vzajemnih skladih (varčevalnih načrtih) je prepogosto spremljanje (dnevnih) sprememb vrednosti točk premoženja skladov negativno vpliva na ustvarjen končni donos. Razlog za to se skriva v psihologiji vlaganja. Večina vlagateljev se namreč na upade vrednosti odzove s strahom pred možnimi nadaljnjimi izgubami, kar jih pogosto privede do prehitrega prodajanja točk skladov ravno v obdobju, ko ti izgubljajo vrednost. Po teoriji uspešnih dolgoročnih naložb je namreč treba storiti ravno nasprotno: dodatno vlagati, ko tečaji upadajo, in posamične naložbe odprodajati, ko dosegajo visoke ravni vrednosti. Zato prepogosto sledenje predvsem dnevnim spremembam ni priporočljivo. Upoštevati je namreč treba, da se je za vlaganje v vzajemne sklade treba držati zastavljene dolgoročne strategije, ki jo določite skupaj s finančnim svetovalcem, ki vam ga omogoča družba za upravljanje. Prav tako je treba vedeti, da za vse posamične naložbe znotraj vzajemnega sklada skrbijo tako analitiki kot upravljavci sklada.

 

Vzajemni sklad kot dobra izbira mesečnega varčevanja

 

 

Danes tudi naložba v depozit za pet let nekako nosi »garantirane« oportunitetne izgube v višini dobrih 10 odstotkov (cilj inflacije Evropske centralne banke (ECB) je dva odstotka letno in nekaj stroškov opravnin ter ležarin). Če istih deset odstotkov potencialne izgube uporabimo pri oblikovanju naložbenega portfelja, že lahko dobimo dobro razpršen naložbeni portfelj z bistveno višjim pričakovanim donosom. Znanstveno je dokazano, da se ljudje raje odločamo za jasno izgubo kot za nejasen dobiček. Prav tako se varčevanje sicer povečuje, a kaj ko gre večina varčevanja v prej omenjeni najmanj donosen naložbeni razred, v depozite. In kot upravitelj rad omeni. »Namesto da bi se naš kapital plemenitil, kopni kot sneg spomladi«. Kaj lahko v takšnem primeru naredimo?

Nenehno govorim o možnostih in o pravilih investiranja ali varčevanja v vzajemnih skladih. Vzajemni sklad je premoženje v obliki naložb v vrednostne papirje in druge finančne instrumente. Njegovi lastniki so vlagatelji in vsakemu od njih pripada sorazmeren del vrednosti premoženja sklada, odvisno od tega, koliko in kdaj je vplačal vanj. In prav razumevanje osnov takšnega načina varčevanja je lahko prehod iz varčevanja samo v bančnih depozitih, kjer trenutne obrestne mere, ki ne dosegajo niti višine inflacije zmanjšujejo kupno moč prihrankov, k dejanskemu investiranju in varčevanju v skladih, če tudi ne veste veliko o vlaganju in je dogajanje odvisno od razmer na kapitalskem trgu.

Vsaj delno razumevanje kaj vzajemni sklad je in v kakšnih naložbenih oblikah se trži, pa vam olajša oziroma prepreči, da denar vložite v napačno izbranega. Ob izbiri vam lahko v veliki meri pomaga tudi finančni svetovalec, ki skupaj z vami sestavi za vas najbolj primerno izbiro skladov. Veliko prednost vzajemnih skladov predstavlja tudi možnost, da vam lahko že manjši mesečni zneski, na primer od 30 do 50 EUR, ki jih počasi in preudarno iz meseca v mesec skozi obdobje varčevanja investirate in vlagate v vzajemne sklade, na koncu prinesejo nagrado – primerno privarčevani znesek, ki pa vam ohranja ali celo poveča kupno moč.

Metoda povprečnega stroška

Z mesečnim načinom varčevanja v vzajemne sklade uvedete metodo povprečnega stroška. To pomeni, da vsak mesec vložite enak znesek. Če so se točke sklada vmes pocenile, jih boste za enak znesek kupili več, če so se podražile, pa manj. Matematično tak pristop pomeni “vračanje k povprečju”, torej pričakovanje, da bodo višje cene sčasoma spet nižje in nižje spet višje.

Metoda povprečnega stroška je lahko najučinkovitejša in največkrat uporabljena strategija varčevanja prav v obdobjih velike negotovosti, v kateri se zaradi pandemije nahajamo sedaj. Hkrati vlagatelju prihrani vznemirjanje in dragoceni čas, ki bi ga porabil za čakanje na t. i. “pravi trenutek” za vstop v naložbo. Vaši redni manjši prispevki tudi zagotavljajo, da se na primer pred možnim ponovnim obdobjem recesije na trgu ne naloži relativno velik začetni znesek, s čimer se zmanjša vaše tveganje, in tudi tveganje napačnega vstopa na trg.

Ob takšni obliki varčevanja in investiranja je zelo pomembno, da se osredotočite na prihodnost in ste potrpežljivi. To pomeni, da »igrate igro« na dolgi rok, na vsaj 10 ali več let. Pomanjkanje takojšnjih velikih dobičkov ni znak napačne odločitve pri izbiri takšnega načina varčevanj. Pomembno je vedeti, da bo investicija v sklade v določenem krajšem obdobju nihala med dobičkom in izgubo. Pogosto se zgodi, da vrednost naložbe najprej pade, preden začne rasti. To je »naraven proces« varčevanja ali investiranja, ki je kot rečeno tek na dolge proge.

Na svoje premoženje morate gledati celovito

Metoda povprečnega stroška na trgu je preizkušena in prava strategija za plemenitenje na dolgi rok. V številnih študijah so ugotovili, da ljudje, ki investirajo in varčujejo z metodo povprečnega stroška in ostanejo v izbrani naložbi, ne glede na razmere na trgu, dosežejo veliko boljši končni rezultat kot tisti, ki poskušajo borzno časovno kalkulirati, ki enkrat letno investirajo določen pavšalni znesek ali tisti, ki se raje izognejo takšnim oblikam naložb ter z zmotnim upanjem o primernem načinu varčevanja vztrajajo v denarju (depozitu). Na svoje premoženje morate gledati celovito, torej da za varčevanje niso na voljo le depozit in nepremičnine, ampak je smiselno v svojo košarico vključiti tudi delnice, obveznice in vzajemne sklade. Uteži do posameznih naložbenih razredov pa prilagoditi vsaj glede na svoje cilje, časovni horizont, starost in naklonjenost tveganju ter na trenutne tržne razmere.

 

Kako postopno in počasi spremeniti varčevalne navade?

 

 

Kljub nizkim oziroma skoraj ničnim obrestnim meram in inflaciji še vedno raje varčujemo v gotovini in depozitih, pa čeprav tako izgubljamo na vrednosti svojih privarčevanih sredstvih. V zadnjih leti tudi pri nas skladi postajajo vedno bolj prepoznavna oblika dolgoročnega varčevanja, slovenska gospodinjstva imajo po statistikah, ki jih zbirata slovensko in evropsko Združenje družb za upravljanje, v vzajemnih skladih še vedno precej manjši delež prihrankov, kot je značilno za primerljive države v Evropi.

Do neke mere je razlog za nezaupanje v druge oblike varčevanja, med katere spadajo tudi vzajemni skladi, slaba finančna pismenost, ki je med drugim posledica naše preteklosti. Namreč srednja in starejša generacija prebivalstva je še vedno pod vplivom socialističnega razmišljanja, ko je država poskrbela za vse. Vendar so ti časi nepreklicno minili. Zdaj smo sami neposredno odgovorni za svojo prihodnjo blaginjo. Socialne spremembe so dejstvo in so posledica drugačnega gospodarskega in družbenega sistema.

Spremeniti moramo varčevalne navade in razpršiti naložbe tudi na druge oblike varčevanja saj samo zavedanje pomena varčevanja ni več dovolj. Zato je potrebno privarčevana sredstva tudi pametno in preudarno investirati. Svoje prihranke moramo bolj optimalno razdeliti med različne oblike naložb, kar nam omogoča doseganje višjih donosov in zastavljenih finančnih ciljev. Ločiti moramo med različnimi finančnimi produkti, ki so nam na voljo in se zavedati, da z depoziti, varčevalnimi računi, skladi denarnega trga ustvarjamo minimalni donos oziroma ohranjamo le realno vrednost denarja, medtem ko dolgoročne cilje lahko zadovoljimo le z bolj tveganimi in bolj donosnimi finančnimi instrumenti, med katere spadajo obveznice, delnice in vzajemni skladi.

Izbor načina varčevanja je seveda odvisen od vsakega posameznika, vsekakor pa je zelo pomembno, da se varčevalec oziroma vlagatelj dobro pouči o tem, kar mu ponuja kapitalski trg. Le ustrezne in strokovne informacije naj bodo osnova za pravo odločitev. Pogosto se namreč zgodi, da tisti, ki se vendarle odločijo za naložbo v finančne produkte, slabo poznajo njihove značilnosti in zakonitosti, zato preveč tvegajo, ker želijo svoje prihranke oplemenititi čim hitreje. Tako so naložbeni portfelji slabo razpršeni, vlagatelji pa se odzivajo predvsem na podlagi namigov in nepreverjenih informacij ter ne opravijo skrbnega pregleda naložbe pred vlaganjem, hkrati pa imajo zelo visoka in nerealne pričakovanja. Zelo pomembno je, da si razporedimo tveganje in vzamemo čas, predvsem pa ne smemo obupati že ob prvem popravku na kapitalskem trgu, saj se moramo zavedati da gre za dolgoročno naložbo.

Postanite finančno pismeni
Razmere nas silijo, da med svoje veščine in znanje uvrstimo tudi finančno pismenost, ki je temelj za uspešno prihodnost posameznika pri investiranju ali varčevanju. Pomena organiziranja in vodenja osebnega proračuna ter splošne finančne pismenosti se večinoma zavedamo vsi, vendar se tega preprosto ne lotimo in ne spremenimo nič, predvsem zato, ker spremembe niso nujno prijetne in preproste. Strah nas je stopiti iz cone udobja, v kateri se počutimo predvsem varno pa tudi udobno. Eden izmed razlogov je tudi ta, da smo dolga leta bili vajeni predvsem konservativnega varčevanja v tradicionalnih bančnih produktih.

Začnite postopoma, z majhnimi spremembami
Kot velja na splošno v življenju, je tudi pri investiranju smiselno začeti z majhnimi spremembami in postopoma, po korakih. Zato je za začetek sprememb naših varčevalnih navad zelo primeren mesečni varčevalni načrt vzajemnih skladov, ki je lahko vstopna točka varčevanje v sklade tudi za vlagatelje, ki še nimajo izkušenj z vlaganjem in niso poznavalci kapitalskih trgov.

Gre za enostavno, transparentno in stroškovno učinkovito obliko varčevanja, ki je lahko lepa dopolnitev klasičnim bančnim produktom. Vlagateljem omogoča istočasno varčevanje v več podskladih, zato so sredstva precej bolje razpršena, kot bi bila sicer, naložba pa je bolj varna in nihanja so manjša. Produkt je dostopen vsakomur, saj na začetku ne potrebujete enkratnega pologa, varčevanje pa lahko začnete že z nizkimi mesečnimi zneski. Zelo pomembno je, da je produkt prilagodljiv, varčevanje pa nima nobene časovne omejitve in ga lahko prekinete kadarkoli. Prav tako lahko spreminjate višino mesečnega zneska in na ta način prilagajate varčevanje vaši trenutni življenjski situaciji. Redna mesečna vplačila v varčevalni načrt skladov nam zagotavljajo doseganje optimalnejše povprečne nakupne vrednosti enot premoženja in s tem večjo možnost doseganje višjih donosov.

 

 

Z ustrezno sestavo portfelja – sproščeni na dopust

 

 

Priporočljivo je, da vsaj enkrat letno, pa tudi, ali je to pred dopustom, preverite, če vaš portfelj še ustreza vašim naložbenim ciljem in ga po potrebi prilagodite.

Prepričana sem, da lahko varno plujemo po razburkanem morju le z ustrezno pripravo čolna. Točno tako je z vašim portfeljem. Če začnete stvari preverjati med nevihto, ste prepozni.

Počitnice – priložnost za razmislek o ustrezni sestavi naložb. Počitnice so čas, ko lahko razmislimo o naložbeni strategiji in preverimo, ali naše posamezne naložbe še ustrezajo naložbenim ciljem in stopnji tveganja, ki jo s posamezno naložbo prevzemamo nase. Vsak vlagatelj si mora zastaviti naslednja vprašanja: Kakšen tip vlagatelja sem in kakšno izgubo premoženja lahko prenesem brez večjih finančnih pretresov? S tem boste določili kolikšno donosnost lahko pričakujete od naložbe in kakšno tveganje ste pripravljeni za to prevzeti. Priporočam, da vaš portfelj prilagodite dolgoročni strategiji gradnje vašega premoženja in sledite svojimi željam in ciljem, saj boste le tako lahko uspešno prebrodili tudi nepričakovane skrajne scenarije.

Razpršite svoje naložbe
Če želite med vašo odsotnostjo zmanjšati tveganje izgube, lahko z ustrezno alokacijo med naložbenimi razredi, kot so delnice ali obveznice, zmanjšate vpliv nepričakovanih dogodkov, ki narekujejo dogajanje na finančnih trgih in pomembno vplivajo na kratkoročno gibanje tečajev. Tveganje lahko tudi močno zmanjšate z izbiro globalnega vzajemnega sklada, kjer pridobite celo košarico delnic in s tem močno zmanjšate tveganje izbire napačnega vrednostnega papirja. Srednjeročno lahko torej, s prilagajanjem uteži med naložbenimi razredi (denar, delnice, obveznice), dosegamo nekoliko višje donose. Ta tveganja lahko tudi uspešno upravljamo z ustrezno razpršenostjo znotraj naložbenega razreda.
Vlagatelji, ki imajo na razpolago daljši časovni horizont, nimajo tolikšne potrebe po ukrepanju oziroma prilagajanju portfelja, zato jih tudi med odsotnostjo v počitnicah ne bi smelo skrbeti za svoje naložbe.

In nasvet za bližnjo prihodnost?
Trenutno, v času, ko korona kriza nepredvidljivo pustoši po borznih trgih, ne sprejemajte pretiranih naložbenih tveganj in tudi ne zapuščajte finančnih trgov. Z dolgoročno prilagojenim portfeljem, lahko mirno uživate tudi na počitnicah.
Zato svetujemo: sprostite se, odklopite se od vsakodnevnih delavnih aktivnosti in uživajte na zasluženem dopustu. In najpomembnejše priporočilo – na plaži nikar ne iščite najnovejših finančnih novic. Zakaj? Če ste odtrgani iz običajnega okolja, kot je to na počitnicah, ne boste sprejemali dobrih odločitev. Ničesar ne boste zamudili, če ustavite svoj čas zase. Pa lep dopust vam želim!

 

Pet temeljev vlaganja v vzajemne sklade

 

 

Osnove vlaganja v vzajemne sklade, ki bi jih moral poznati vsak vlagatelj

Preden določimo, koliko in kje bomo varčevali svoje prihranke je pomembno, da določimo svoje finančne cilje. To pomeni, da si odgovorimo na preprosto vprašanje, zakaj varčujemo, kaj je namen varčevanja. Vsak finančni načrt bi moral temeljiti na konceptih in danes vam bom predstavila nekatere, ki jih je smiselno upoštevati. Ko gre za denarne zadeve mora vsakdo imeti idejo o tem, kako naj denar, ki se investira ali varčuje, deluje v smeri prihodnjih ciljev. To pa pomeni, da moramo poznati in razumeti temeljne koncepte finančnega načrtovanja. Predstavila vam bom pet enostavnih, a pomembnih temeljev, ki sestavljajo dobro zasnovan finančni načrt in imejte jih v mislih, ko boste s svojim finančnim svetovalcem oblikovali za vas trdno finančno osnovo.

Prvi temelj je časovni horizont. Splošno pravilo investiranja ali varčevanja pravi, da več kot imate časa za investiranje ali varčevanje, večja je lahko izpostavljenost do tveganja. Daljši časovni horizont pomeni tudi manjšo občutljivost na dnevna, tedenska in mesečna nihanja skladov, kar torej znižuje tveganje portfelja. In kaj pomeni tveganje? Gre za verjetnost, da bo dejanska donosnost sklada odstopala od njegove pričakovane donosnosti in se lahko meri s standardnim odklonom. Večji kot je standardni odklon sklada, bolj je ta tvegan in obratno. Vlagatelj, ki se je šele odločil in začel z vlaganjem za daljše časovno obdobje (10 let in več), lahko prevzame večje naložbeno tveganje kot kompromis za potencialno višje donose, saj ima na voljo daljši časovni okvir za pokrivanje morebitnih vmesnih nerealiziranih izgub. Bolj kot se čas plemenitenja portfelja krajša, manjše tveganje se sprejema. Najmočnejši zaveznik vlagatelju je njegov čas in potrpežljivost. Če je vaš časovni horizont dolg, obstaja le en razumni pristop: kupujte točke sklada vsak mesec avtomatično ali kadarkoli, ko lahko privarčujete denar. Pomembno je, da imate finančni načrt in disciplino, ki vas bo vodila tja, kamor želite priti.

Drugi temelj je načrtovanje tveganja, ki naj bo preudarno in modro. Večje tveganje kot ga sprejemamo, večja je možna donosnost naložbe vendar tudi možnost večjih nerealiziranih vmesnih izgub. Eden od najboljših načinov za potencialno zmanjšanje tveganja portfelja, ob še vedno potencialno privlačnih donosov je, diverzifikacija ali razpršenost naložb oziroma skladov z različnimi stopnjami tveganja. Benjamin Graham, eden najboljših vlagateljev vseh časov, je izraz »biti modri investitor« pojasnil kot biti potrpežljiv, discipliniran in samostojnega mišljenja. Bolj kot je vlagatelj odvisen od svojega portfelja in prihodkov iz njega, bolj pomembno je, da je pozoren na možne nepričakovane dogodke in ob tem sprejema manjše tveganje.

Tretji temelj je diverzifikacija ali razpršenost. Raznolikost vašega premoženja med regijami, sektorji, strategijami in vrstami naložb ali skladov, pomaga ublažiti tveganja s katerimi se soočate. Vsaka vrsta naložbe se drugače odziva na spremembe trga. Torej, če imate v lasti različne naložbe (delnice, obveznice, denar) se vam lahko zmanjšanje v eni od njih izenači z manjšo nihajnostjo ali povečano vrednostjo v drugi. In čeprav razpršenost (diverzifikacija) ne zagotavlja donosa in zaščite pred izgubami, vam lahko bistveno pomaga ublažiti nihajnost (volatilnost), torej nestanovitnost delniških trgov.

Četrti temelj je alokacija sredstev, ki pomeni, da vlagatelj razprši sredstva med naložbe, ki so geografsko razpršene, z različno nihajnostjo, ki je sprejemljiva za vlagatelja, njihova korelacija naj bi bila čim manjša ali celo negativna, z različnimi tveganji (od obveznic, domačih in tujih delnic, naložb iz trgov v razvoju in drugo). Je dolgoročna strategija, namenjena vlagateljem pri doseganju finančnih ciljev brez prevelikega tveganja. Temelji na predpostavki, da se različne naložbe različno odzivajo na gospodarski in finančni razvoj. Je torej uravnotežena sestava mešanice različnih vrst naložb z različnimi stopnjami tveganja v razmerju, ki je priporočljiva za vlagatelja.

Peti temelj je davčno načrtovanje. Krovni sklad omogoča vlagatelju prehajanje med podskladi z odlogom davčne obveznosti in tako davčno ugodnejše prilagajanje naložb v primeru spremenjenih naložbenih ciljev. Varčevanje v skladih je davčno ugodnejše v primerjavi z neposrednimi naložbami v vrednostne papirje na borzi, saj je obdavčitev sklada drugačna od obdavčitve vlagatelja, ki bi neposredno vlagal enako kot sklad.

Najbolj pomembno pa je, da redno, vsaj enkrat letno pregledate svoj portfelj naložb s svojim finančnim svetovalcem, ter tako zagotovite skladnost naložb s svojimi finančnimi cilji.

 

 

Kam investirati in kje varčevati je dilema vsakega posameznika

 

 

Skrivnost ustvarjanja bogastva je dolgoročna

Kam investirati in kje varčevati je dilema vsakega posameznika, ki želi na dolgi rok priti do finančne svobode. Slovenci spadamo med najbolj varčne v Evropi. Najpogosteje varčujemo zaradi zagotavljanja sredstev za nepričakovane dogodke (okvara avtomobila in večje okvare s sistemi v domu, izgube službe, nepričakovana zdravstvena storitev …).

Slovenska gospodinjstva so sicer še vedno zvesta tradicionalnim oblikam varčevanja – kot so pologi na varčevalni račun brez vezave in depoziti. Ker pa so obrestne mere na depozite nizke, številni iščejo alternative, saj želijo varčevati na dolgi rok in ob tem svoj denar oplemenititi.

Tudi z malo denarja se da

Vsi, ki so danes na začetku investiranja in imajo na voljo zgolj nekaj evrov za vložek, morajo vedeti, da je skrivnost ustvarjanja bogastva vedno dolgoročna. In kot je za dolgo pot vedno potreben prvi korak, je podobno tudi pri investiranju. Zaželeno je, da začnete tudi, če se vam zdi, da imate premalo denarja, da bi sploh začeli.

Vsekakor so vzajemni skladi eden izmed najprimernejših finančnih instrumentov, ki jih lahko uporabite pri dolgoročnem mesečnem varčevanju, saj postopno mesečno varčevanje v vzajemnih skladih omogoča, da vlagatelj ob širši razpršitvi in nižjem tveganju na dolgi rok doseže učinek dobrega povprečja ali v obliki enkratnih vložkov. Priporočljivo je uporabljati oba načina, mesečne vložke za zniževanje povprečne nakupne cene in brez skrbi glede trenutka vstopa na trg ter enkratne vložke za tiste naložbe, ki imajo v danem trenutku velik potencial oziroma so objektivno gledano podcenjene.

Mesečno varčevanje

Osredotočili se bomo bolj na mesečno varčevanje. Veliko strank zanima, ali naj pri mesečnem varčevanju izberejo bolj konservativne sklade (obvezniški ali globalni mešani skladi) ali bolj dinamične (ozko usmerjene, delniške sklade). Pri bolj nepredvidljivih naložbah je nemogoče ugotoviti pravi trenutek vstopa, zato je mesečno varčevanje v tem primeru bolj smiselno. Velika prednost mesečnega varčevanja je tudi ta, da si večina vlagateljev laže privošči postopno varčevanje z nižjimi zneski kot varčevanje z enkratnimi vplačili višjih zneskov. Vsekakor lahko trdimo, da v primeru velikih nihanj mesečno varčevanje večinoma omogoča doseganje ugodnih končnih rezultatov. Zato strankam pri mesečnem varčevanju običajno priporočamo bolj ozko usmerjene delniške sklade. Mesečnega varčevanja v obvezniških skladih pa ne priporočamo, saj je nihajnost premajhna, zaradi česar je nizka tudi končna donosnost.

Začnite čim prej

Pri varčevanju je najpomembnejši faktor čas. Bolje je vsekakor, da začnete čimprej varčevati, pa čeprav z majhnimi zneski, kot da še nekaj let čakate in potem investirate več. Tudi daljše obdobje, ki si ga lahko privoščimo za investiranje, naredi tudi tvegane investicije veliko bolj varne. Ciklusi na finančnih trgih se namreč ponavljajo in statistično gledano vsaki dolgotrajni rasti sledi vmesni padec in obratno. Zato je lahko varčevanje na daljše obdobje veliko varnejša opcija za doseganje dobrih donosov. Zato pogumno, pričnite čimprej in zaposlite tudi manjše zneske. Le tako lahko na dolgi rok pričakujete dober finančni rezultat in mirno plovbo do vaših finančnih ciljev.