Z varčevalnim načrtom do lepše prihodnosti

 

 

Večina vlagateljev ne prihaja iz finančne stroke in mnogi nimajo ne znanja in volje ter časa, da bi se poglabljali v naložbe denarja. Vsi pa imamo radi korist in občutek, da smo iz našega dohodka nekaj privarčevali, oziroma še bolje, da smo privarčevani denar tudi bolj ali manj donosno oplemenitili.
Če želite postati uspešen in zadovoljen varčevalec, potrebujete torej dober načrt.

Imejte varčevalni načrt
Ustrezen varčevalni načrt, ki nas bo pripeljal do zastavljenih ciljev, si lahko ustvarimo z varčevanjem v vzajemnih skladih, ki nam nudijo maksimalno razpršenost premoženja. Vzajemni skladi so nam bolj, kot katerakoli druga oblika varčevanja, približali in omogočili dostop do finančnih trgov oz. naložb v vrednostne papirje in druge finančne naložbe. So odlična oblika postopnega varčevanja za več let, prilagojena različnim profilom vlagateljev. In kar je najpomembnejše – varčevanje v vzajemnih skladih je v primerjavi z neposrednim nalaganjem v vrednostne papirje zelo preprosto, cenejše in dostopno vsem, ne glede na izkušnje, starost, izobrazbo itd. Varčevanje v vzajemnih skladih pomeni, da boste v določenem času redno nalagali del svojih dohodkov z namenom privarčevati določeno premoženje za dosego naložbenega cilja.

Konkretno opredelite cilje
Če se le da, konkretno opredelite cilj. Odločitev v smeri: »v čim krajšem času zaslužiti čim več« je napačno postavljen cilj, ki nas lahko hitro razočara. Seveda vsi računamo in želimo za naš denar dobiti dober donos. A višina donosa je odvisna od številnih, medsebojno prepletajočih se dejavnikov, kot so npr. vrsta vzajemnega sklada, izbira upravljavca vzajemnega sklada, ekonomskih in političnih dejavnikov. Zato bodite v vaših pričakovanjih realni. Najprej dodobra spoznajte svoj naložbeni profil, koliko tveganja ste pripravljeni sprejeti in nato izberite zase primeren vzajemni sklad oziroma več skladov in se podajte na varčevalno pot.

Vsak mesec si redno odtegnite znesek, ki ga namenite varčevanju
Zelo pomembno je, da si damo na stran znesek, ki se mu lahko odrečemo, resnično vsak mesec in ne le takrat, ko ga ne potrebujemo. Zato si naredimo varčevalni načrt, pri katerem nam mesečno odtegujejo denar iz bančnega računa. Tako nam ne bo potrebno več ničesar razmišljati in presenečeni boste, kako hitro se privadimo, da omenjen znesek, brez večjega odrekanja, namenimo za varčevanje.

Bodite sistematični in disciplinirani
Bistveno, kar morate spoznati pri varčevalnih načrtih, niso donosi, ampak dejstvo, da si lahko z relativno majhnimi vložki ustvarite precejšnje premoženje! Določiti si morate okvirni časovni plan vplačil in plemenitenja naloženih sredstev v vzajemnih skladih. Krajše kot je izbrano obdobje, v katerem nameravate investirati, večji bo vpliv kratkoročnih tržnih nihanj na naložbo in manjša možnost, da bi izkoristili prednosti dolgoročnih tržnih trendov. Da bo vaša varčevalna pot uspešna, je torej zelo pomembno, da začnete s sistematičnim nalaganjem v košarico izbranih skladov dovolj zgodaj, saj bo le tako čas vaš zaveznik, naložba pa ustrezno oplemenitena.

Družbe za upravljanje nudijo svojim vlagateljem številne ugodnosti pri izbiri varčevalnih paketov. Mesečne zneske lahko kadarkoli poljubno spreminjate in jih prilagajate svojim željam in potrebam. In kaj je največja prednost? Denar vam je na razpolago v vsakem trenutku.

Zato si zastavite svoj varčevalni načrt čimprej. Določite si časovno obdobje, v katerem boste uspeli doseči željen privarčevani znesek, kajti le tako boste uspeli dosledno in usmerjeno k rezultatom, izpolniti vaše želje.

 

Kaj storiti po borznih padcih?

 

 

Korekcije na delniških (in drugih) trgih so nekaj povsem normalnega in na njih je smiselno gledati kot na obdobje »popustov« na borzi. Prepogosto se dogaja, da investitorji na investicijo gledajo iz popolnoma drugega zornega kota kot pa recimo na nakup nekega drugega izdelka. Tudi pri naložbah moramo pogledati, kakšna je kakovost in to primerjati s ceno. Ko se kakovost ne spremeni, cena na trgu pade, je to odličen trenutek za nakup naložbe.

Kaj storiti ob korekciji na delniških trgih?

Pomembno je, da vseskozi ohranite celovit pogled na svoje premoženje. V primeru, da imate v delnicah četrtino svojega premoženja, tečaji pa padejo za 15 odstotkov, potem te padce ocenjujte skozi prizmo celotnega premoženja. 15-odstotni padec v tem primeru pomeni zmanjšanje vašega premoženja za slabe štiri odstotke. Vendar pa se je smiselno vprašati tudi ali je padec tudi razlog za veliko zaskrbljenost in paničen odziv? Če da, potem ste napako storili že v samem izhodišču, saj ste prevzeli preveč tveganja. Izpostavljenost delnicam postopno znižajte na takšen nivo, da boste lahko mirno spali.

Vlagatelj se lahko na korekcijo pripravi tako, da se vpraša, ali je res investitor na dolgi rok. Občasnim kratkoročnim borznim padcem se namreč noben investitor ne more izogniti. Vendar pa se investitor, ki ima dolgoročen naložbeni horizont, bistveno lažje izogne škodljivemu ravnanju (čezmernim nakupom delniških naložb pod vtisom evforije in prekomernim prodajam v primeru panike).

Kaj pa, če ste investitor na kratki rok, ki ga kratkoročni padci upravičeno lahko najbolj skrbijo? Potem vam želimo predvsem veliko sreče. Skladi niso kratkoročna naložba, kar vam bo potrdil vsak verodostojen finančni svetovalec.

Delniške naložbe kupujte zato, ker na dolgi rok prinašajo višjo pričakovano donosnost od varnih naložb, varne naložbe pa zato, da imate vedno blazino, na katero se lahko naslonite v časih borznih padcev ali osebnih finančnih težav. Ne gre za vprašanje “ali – ali”, temveč za vprašanje “koliko česa”. Odgovor na to vprašanje pa ne bi smel biti odvisen od dnevnih borznih dogodkov, temveč od vašega osebnega finančnega profila (finančnih razmer in ciljev ter psihološke tolerance naložbenega tveganja), ki se ne spreminja dramatično iz dneva v dan.

Vlagatelj se lahko na korekcijo pripravi tudi tako, da si naložbe začasno preusmeri v varnejše naložbe, kot so državne obveznice. Ob korekciji pa je treba izkoristiti nižje cene in sredstva preusmeriti v tiste trge, ki so poceni. V takšnih primerih je dobro počasi povečevati svojo izpostavljenost do teh trgov, recimo z mesečnimi vplačili v sklade, ali pa postopnimi nakupi posameznih bolj tveganih skladov.

 

 

Resnica gospoda trga je, da denar izgubite le, če prodate svojo naložbo

 

 

Ko se odločate za investiranje ali za varčevanje v na primer vzajemnih skladih, se morate najprej vprašati, koliko tveganja ste pripravljeni sprejeti za pričakovani donos. Posameznik naj bi sprejemal le toliko tveganja, kolikor si ga dejansko lahko privošči, ne zgolj na podlagi svojega odnosa do tveganja, temveč glede na naravo svojih ciljev in finančnih razmer. Nenaklonjenost tveganju je težko ocenljiva osebna značilnost, zato je pred odločitvijo o naložbi priporočljivo, da se sami dodobra izprašamo, kaj želimo doseči z naložbo in kolikšne vmesne izgube smo pripravljeni prenesti, ne da bi bili ogroženi naši ključni cilji, in ali nas bo kakšna naložba stala mirnega spanca.

Kaj je pravzaprav tveganje?

Tveganje pomeni možnost oziroma verjetnost, da bo dejanski donos vaše naložbe odstopal od pričakovanega. Odstopanje pa je lahko v pozitivni smeri, torej v povečanju sredstev oziroma premoženja, ali v negativni smeri, torej v zmanjšanju sredstev oziroma premoženja.

Kaj pa toleranca glede tveganja?

Ta je odvisna od posameznikove sposobnosti za spopadanje s potencialnim padcem vrednosti njegove naložbe. Z razumevanjem tveganja, povezanega z različnimi naložbenimi možnostmi, lahko vlagatelj izbere naložbe, ki najbolje ustrezajo njegovemu tveganju in osebnim okoliščinam. Ob tem se moramo zavedati, da investicije z nizkim tveganjem, kot so na primer bančni denarni depoziti ali denarni vzajemni skladi, omogočajo precej nižjo donosnost, kot višje ali visoko tvegane naložbe, kot so recimo delnice ali delniški skladi, ki nam lahko nudijo večje možnosti za dolgoročnejšo rast in višje donose naložb, ob seveda višji volatilnosti oziroma nihajnosti.

Kaj storiti z naložbami z vzajemne sklade, ko delnice padajo in se na delniški trg vrača povečana nihajnost?

Izkušnje kot tudi zgodovina nas učijo, da se je najbolj pametno ob padcu trga izogniti paniki. Če dovolite, da vaša čustva narekujejo vašo strategijo vlaganja, pride do tveganja, ki ga ne smete sprejeti. Kratkoročne (čustvene) odločitve imajo lahko dolgoročne negativne posledice za vaš portfelj. Povsem običajno je, da smo v situacijah povečane nihajnosti trga in ob tem tudi nihajnosti naše investicije, nemirni. Vendar pa je dobro vedeti, da lahko ohranite pozitivno perspektivo varčevanja in z upoštevanjem dejstva, da so obdobja volatilnosti ali nihajnosti normalna, da se vsi trgi gibljejo ciklično, torej da rastejo in padajo ter da na kratek rok ni samo poti navzgor. Do pozitivne perspektive varčevanja lahko pridete na dolgi rok, zato se vztrajnost in potrpežljivost poplača.

Imejte svojo strategijo, ki naj bo dolgoročna in se je držite čim dlje. Dokler ne prodate vaše naložbe, ne realizirate vmesne izgube. In če ste v precepu, kaj ob visoki nihajnosti narediti, imate dve možnosti, lahko prodate naložbo in sprožite izgubo ali pa se držite svoje naložbene strategije in sledite prihodnjemu okrevanju. Pred seboj imejte dejstva in se jih držite, saj zgodovina kaže, da vsaka kriza mine. Vedno je po padcih na trgu sledilo popolno okrevanje in sčasoma dosežen tudi novi vrh. Ob tem vam je seveda v pomoč diverzifkacija ali razpršenost portfelja, ki lahko potencialno pomaga uravnotežiti tveganje med recesijo in hkrati ublaži skrajna nihanja vrednosti portfelja.

Resnica gospoda trga je, da denar izgubite le, če prodate svojo naložbo. Ko trg pade (kar se dogaja v zadnjih dveh mesecih), le-ta padec na vašo naložbo ne bo imel dolgoročnega vpliva, razen, če naložbo sedaj prodate in tako realizirate izgubo. V nasprotnem primeru gre samo za izgubo na papirju. Vi še vedno imate enake delnice, enake obveznice, enake vzajemne sklade, torej enake naložbe. In če naložbo sedaj prodate, je na drugi strani nekdo, ki to naložbo kupi. In kdo so ti ljudje, ki kupujejo, ko vi prodajate? Verjetno modri vlagatelji, ki razumejo dolgoročnost naložb in ki razmišljajo o priložnostih na delniškem trgu. Vsaka korekcija, volatilnost ali nihajnost na delniškem trgu, je lahko dobra nakupna priložnost. Padci na delniških trgih so lahko zelo boleči za povprečnega vlagatelja. Obenem pa ponavadi predstavljajo tudi eno izmed najboljših priložnosti za prihodnje nadpovprečne rezultate. To je nekakšen paradoks investiranja.

 

 

Naložbe v kriznih časih

 

 

Kaj vse to pomeni za naložbe vlagateljev?

Vlagatelji na kapitalskih trgih morajo vedno pričakovati zlom borze. 30 ali 40 odstotne izgube so pogoste. V takšnih razmerah se je treba zavedati, da takšni zlomi borz obstajajo že od nekdaj in bodo še naprej. Dolgoročni vlagatelji dobro vedo, da so takšna nihanja del borz in jih je treba sprejeti. Trenutna situacija je še toliko posebna, ker jo je sprožil nov pojav – virus, ki je ni možno napovedati. Vlagatelji si pravzaprav niti v sanjah niso predstavljali tako množične učinke virusa na naše vsakdanje življenje, gospodarstvo in borzne tečaje in v tako kratkem času.
Za vlagatelje je to seveda, gledano kratkoročno, neprijetno in iz psihološkega vidika težko obdobje.

Kako se naj vlagatelji obnašajo?

Če vlagatelji sledijo dolgoročni strategiji kupi in drži, naj ostanejo investirani. Veliko pomembneje je, da vlagatelji redno preverjajo, ali je njihova sestava naložb še ustreza zastavljenim ciljem in strategiji in si svoj portfelj po potrebi prilagajajo. V času, ko pride do krize, je torej najboljše, da ne storijo ničesar. Če imate sklenjen mesečni varčevalni načrt, redno nadaljujte z vplačili, presežna likvidna sredstva pa namenite ugodnim nakupom dodatnih vrednostnih papirjev. Svetujem, da dodatna sredstva plasirate na trg postopno, kajti nihče ne more napovedati kdaj bo dejansko dosežena najnižja točka.

V nasprotnem primeru, če se boste panično odločili za prodajo, pa izguba ne bo le na papirju, temveč bo tudi dejansko realizirana. Hkrati pa obstaja tveganje, da boste ob ponovnem zvišanju tečajev, zamudili pravi čas za ponovni vstop na delniške trge in boste s tem tudi zamudili dobršen del rasti tečajev oziroma donosov. Obstaja torej nevarnost, da boste ponovno vstopili na trge po višjih tečajih kot ste prodali.

Kaj narediti, če se vlagatelji ne morejo spoprijeti z velikimi nihanji tečajev?

Ker se tržno taktiziranje, oziroma prodaje in ponovni nakupi ob tako imenovanih pravih časih, izide le v redkih primerih, to ni pravi način, da bi se izognili nihanju cen.

Če se vlagatelji ne morejo spoprijeti z veliko volatilnostjo borznih tečajev, je rešitev v ustrezni alokaciji naložbenega portfelja. Večji delež delniških naložb si lahko privoščijo dolgoročni vlagatelji, ki uspejo sprejeti tržna nihanja. Vlagatelji, ki pa nihanja tečajev niso sposobni sprejeti brez večjih pretresov, pa morajo bistveno zmanjšati delež delniških naložb. Že 50 ali bolje 30 odstotni delež v delniških naložbah, vam bistveno zmanjša nihajnost vašega portfelja.

Razen vlagateljeve sposobnosti soočanja z nihanji, je za izbran odstotek delniških naložb še zelo pomemben časovni horizont. Več kot imate časa do datuma, ko boste želeli dostopati do prihranjenih sredstev, večji delež delniških naložb si lahko privoščite in lažje boste prebrodili faze padanja tečajev.

Kaj se bo dogajalo v prihodnje?

Vsekakor lahko sklepamo, da bo tudi ta kriza, tako kot prejšnje, minila in da se bo svetovno gospodarstvo slej kot prej okrepilo. V trenutni korona krizi bo čas okrevanja odvisen tudi od tega, kdaj bodo razvili učinkovito cepivo in omogočili široko dostopnost do njega.

Večina vlad in centralnih bank bo storila vse, kar je v njihovi moči, da bi ponovno vzpodbudili gospodarstvo. Centralne banke, kot sta ameriški FED ali Evropska centralna banka (ECB), znižujejo obrestne mere ali sprejmejo druge ukrepe za zagotavljanje likvidnosti bank in podjetij in s tem stabilizirajo finančni sistem.

Če so borzni tečaji dosegli že dno, je težko napovedati, vsekakor pa se za vlagatelje pojavljajo številne priložnosti, ki jih je smiselno izkoristiti.

In nasvet vlagateljem?

V fazi okrevanja po borznem zlomu, imajo koristi tisti vlagatelji, ki ne izgubijo živcev in se izognejo panični prodaji. Vlagatelji, ki so se v preteklosti držali strategije kupi in drži, so bolje prebrodili krize kot večina aktivnih vlagateljev.

Meni je trenutno zelo všeč borzni rek Warrena Buffetta: “Bodite pohlepni, ko se drugi bojijo. In bodite prestrašeni, ko so drugi pohlepni. ” ali pa od Kostolanya: “Če delnic nimaš, ko padejo, jih nimaš, ko se dvignejo.”

Trenutne razmere so torej odlična priložnost za vse obstoječe in nove vlagatelje, zlasti za mlade , ki imajo naložbeno obdobje 30 ali več let, saj se je vstopna točka občutno znižala. Zato ne razmišljajte predolgo, da ne zamudite priložnosti za ustvarjanje bodočih donosov.

Srečno in ostanite zdravi.

 

Vsaka kriza je lahko priložnost

 

 

Kaj je vzajemni sklad?

Vzajemni sklad najlažje opišemo kot skupek premoženja vseh, tako pravnih kot fizičnih oseb, ki so naložile svoj denar na račun vzajemnega sklada. Z zbranim denarjem se na trgu kapitala kupujejo različni vrednostni papirji. Osnovno pravilo pri vlaganju je, da gre za dolgoročno naložbo, ki naj ne bi bila krajša od petih let.

Pravilo, ki je prav tako pomembno pri vlaganju je preučitev tveganja, ki ga posamezni vzajemni sklad prinaša. Vsak vlagatelj, ko se odloča za svojo naložbo oziroma naložbeni portfelj mora razmisliti o tem, koliko tveganja je pripravljen sprejeti oziroma kakšen odnos do tveganja ima.

Trenutno se tako kot v vsakdanjem življenju tudi na finančnih trgih vse vrti okoli koronavirusa covid-19. Trgi so skrajno občutljivi za potek pandemije, ki je sama po sebi zelo nepredvidljiva. Soočamo se s povišano lahko, bi rekli rekordno volatilnostjo – nihajnostjo, ko že najmanjše novice premikajo borzne indekse za kar nekaj odstotkov. Kadar finančni trgi doživijo takšen padec v tako kratkem času, sprožijo negotovost in strah vlagateljev. Vlagatelji se na tako hitre spremembe prevečkrat odzovejo čustveno, kar jih lahko vodi v napačno strategijo in odločitve.

Kaj narediti, ko so trgi volativni?

Zgodovina je že večkrat pokazala, da strah pri naložbah ni dober svetovalec. Ko tečaji padajo, se dolgoročni vlagatelj ne sme ustrašiti, ampak mora ohraniti trezno glavo. Naložbe, ki jih ima v portfelju, naj zadrži. Vsakemu padcu na kapitalskih trgih slej kot prej sledi obrat navzgor. Zato vlagateljem priporočamo, naj ohranijo dolgoročni pogled.

V primeru, da morate zaradi lastnega miru zmanjšati izpostavljenost, je najbolje, da umirite nihanje s prenosi sredstev v nižje tvegane naložbe oziroma zamenjate del najbolj tveganih naložb z bolj varnimi. To je treba storiti zelo premišljeno. Osredotočiti se je treba na dolgoročno držanje pozicij in se izogibati kratkoročnim nihanjem, ki so del življenjskega cikla vsakega trga.

Z dolgoročnega vidika pa so nižji tečaji (vrednotenja delnic so izjemno ugodna – nižja) za dolgoročne vlagatelje zelo ugodni, kar enostavno pomeni, da se delnice oziroma sklade kupuje po nižji vrednosti. Najboljši čas za investiranje (nakup) v delnice je takrat, ko med vlagatelji vlada največji pesimizem. Žal ne vemo, če smo ga že dosegli. Tistim vlagateljem, ki bi želeli izkoristiti nižje tečaje za nova vplačila, pa predlagamo, da znesek predvidenega vplačila razdelijo na nekaj zaporednih vplačil.

Po drugi strani pa tudi, ko tečaji dosegajo rekordne visoke vrednosti, je treba ostati miren in ne slediti evforiji.

Za konec naj povem, da bo tudi ta kriza minila. Življenje se bo vrnilo v normalne tire. Sama zgodovina nas uči, da se bo. Naj povzamem besede jeruzalemskega profesorja svetovne zgodovine in avtorja številnih knjižnih uspešnic Yuval Noah Hararija: »Vsaka kriza je tudi priložnost. Če izberemo globalno solidarnost, bo to zmaga ne le proti koronavirusu, ampak tudi proti vsem prihodnjim epidemijam in krizam, ki bi lahko napadle človeštvo v 21. stoletju.«

Ostanite zdravi!

 

Kako preboleti strah pred borzo in kdaj začeti investirati

 

Še nedavno, ob koncu zadnjega desetletja, smo res lahko nemočno spremljali zlom svetovne borze, ko se je v letu in pol svetovni delniški indeks več kot prepolovil. Ob tem se nam je dozdevalo, da smo se naučili pomembne lekcije, da enostavno ne investiramo na kapitalski trg. Vendar se mnogi – ne samo mladi ljudje, temveč tudi starejši, delavno aktivni ljudje – brez dodatne opore na kapitalskem trgu (to je kot dodatno varčevanje ali investiranje v finančne produkte), pogosto znajdejo v negotovem finančnem položaju. Kaj to pomeni? Če je vaš denar investiran samo v denarnih sredstvih na banki ali podobnih produktih, verjetno ne boste dosegali niti inflacije. Ob enem imajo mladi prednost pred svojimi starši, saj dlje ko »nalagajo« oz. plemenitijo denar, močnejši je njihov investicijski potencial. Razlika med varčevati in investirali dovolj zgodaj (sedaj) ali čakati na prihodnost, je lahko tudi do več 10.000 evrov. Milijoni so čutili posledice zadnjega zloma borze leta 2008 in če ste med tistimi, ki se še vedno bojite investirati, vam želim pojasniti, kako lahko premagate vaš strah in začnete varčevati.

Najprej je pomembno, da se vsaj deloma finančno izobrazite. Vendar pa naj izobraževanje ne temelji na poročilih medijev, saj se ti povečini nagibajo k senzacionalizmu kratkoročnih dogodkov na trgu – kdaj bo počil naslednji borzni balon, kakšna nepojmljiva kriza nas čaka ali katera je nova vroča naložba na trgu. Mediji naj ne bodo primarni vir za vaše izobraževanje. Kakšna knjiga pa le ne bo odveč. Lahko pa je že dovolj, da vam finančni svetovalec pojasni delovanje kapitalskega trga, kaj prinaša volatilnost oz. nihajnost, prednosti dolgoročnega varčevanja in investiranja, kateri načini varčevanja so primerni za vas, kako začeti in kako se lahko pripravite na razmere na trgu v prihodnosti.

Varčevanje je tek na dolge proge

Pristop k varčevanju ali investiranju je predvsem tek na dolge proge. Preden se zanj odločite, povprašajte kakšni so bili dolgoročni donosi na borzi (10, 15, 20 let), saj so enoletni donosi nepomembni. Ob tem bi želela poudariti, da kratkoročno (t. j. dnevno, tedensko, mesečno) spremljanje gibanje trga ali vrednosti točk skladov nima smisla, kajti na varčevanje morate gledati na dolgi rok, vsaj od 3 do 5 let in tudi več. Se strinjam, da je kapitalski trg veliko bolj volatilen/nihajen, kot je bil v preteklosti. Predvsem zaradi tehnološkega napredka v trgovanju, to je ob pomoči različnih algoritmov in umetne inteligence, ki lažje izvaja velike posle oziroma zaradi t. i. » highfrequencytrading-a«. Kljub temu pa, če pogledamo donose v daljšem časovnem obdobju in če se v bližnji prihodnosti še ne boste upokojili, lahko pričakujete dolgoročne koristi kapitalskega trga.

Začnite z manjšimi zneski

Zaradi trenutne visoke nihajnosti na delniških trgih, lahko začnete varčevati ali investirati z manjšimi zneski. To so lahko le mesečni minimalni zneski v varčevalni načrt, ki je sestavljen iz več vzajemnih skladov. Ob tem razpršite svojo investicijo po mesecih in tudi po različnih naložbenih politikah, ker s tem dosežete povprečje vrednosti nakupa in stroška investicije. Hkrati si ne belite glave, kdaj je najbolj primeren čas za vstop na kapitalski trg. Lahko začnete z enkratno investicijo v višini 1.000 EUR. Le-ta vas ne bo »uničila«, vam pa lahko ponudi izkušnjo, s katero postanete bolj samozavestni ob varčevanju ali investiranju. Torej velike stvari se začnejo s skromnimi začetki.

Emocije vodijo v napake

Razumite svojo strategijo in sebe. Če vas dela dogajanje na trgu nervozne je pomembno, da razumete, kako vzpostaviti bolj uravnoteženo ali konzervativno naložbo. Hkrati imejte svoje merilo o tem, kako bi se odzvali na 10, 20 ali več deset odstotni padec trga. Če ste nenaklonjeni korekcijam oz. nihajem navzdol, potem nima smisla, da bi imeli večji del vaše naložbe v delnicah ali delniških skladih, ne glede na vašo starost in seveda obratno.

In bodite dosledni. Če sprejmete strategijo sistematičnega investiranja z vnaprej določenimi intervali in skozi daljše časovno obdobje, t. i. metoda povprečnega stročka, investirate ne glede na gibanje kapitalskega trga. Z doslednim varčevalnim načrtom iz enačbe investiranja lažje odstranite emocije in potencialne napake.

Strah pred vlaganjem ali investiranjem ima smisel le na kratek rok. Res, da smo prav sedaj priča enemu večjih popravkov trga, vendar kljub temu, če gledate v prihodnost, vmesni kratkoročni popravki in korekcije ne zasenčijo dolgoročne rasti trga. Zato začnite sedaj, razpršite svojo investicijo, vstopajte z manjšimi zneski, ki vam znižajo tveganje ter plemenitite dolgoročno. Sedaj je lahko pravi trenutek.

 

 

Ko se čustva srečajo z razumom

 

Se spomnite filma Wall Street? Gordon Gekko je zvit špekulant, ki uteleša eno največjih nevarnosti vlaganja: pohlep. Gekko gledalcu daje občutek očaranosti nad borzami in jasno sporočilo, da lahko vsakdo postane milijonar na borzi. Njegov odgovor na vprašanje, koliko denarja želi, je:”Več.” Ali obstajajo triki, ki se jih vlagatelji danes lahko naučijo od izmišljene osebe, ki jo igra Michael Douglas?

V nadaljevanju bomo pogledali napake v razmišljanju, ki nam otežujejo sprejemanje pravilnih odločitev v zvezi z naložbami.

Pohlep nas slepi
Legendarni vlagatelj v filmu Wall Street pravi, da je pohlep dober. Res? Absolutno ne, saj pohlep izkrivlja naš pogled in zdrav razum ter je pogost krivec za neracionalne odločitve pri vlaganju. Pomislite, če vam kdo npr. ponudi Argentinsko državno obveznico z 9-odstotnim donosom, brez kakršnega koli tveganja? Za razum se nam zdi dvomljivo. Toda možnost donosa 9 % v nas prebudi pohlep. In vlagatelji jo kljub temu zgrabijo – pogosto s kasnejšo izgubo.

S čredo ali razumom?
Ljudje smo razvojno gledano čredne živali. V čredi se še danes počutimo najbolj udobno. Če se obnašamo kot večina, se počutimo zaščitene.
V šoli se nam zdi slaba ocena manj slaba, če polovica razreda tudi dobi slabo oceno. Raje imamo polno restavracijo v letovišču in se izogibajmo praznim mizam sosednje restavracije. Ljudje se veliko lažje soočajo z napačnimi odločitvami, sprejetimi v skladu z večino.

Kaj pa vlagatelji?
Za določen čas je lahko vredno hoditi s čredo, toda slej ko prej pride do točke, ko čreda podcenjuje tveganja. V tej fazi skoraj ni podpornikov mnenj posameznikov. Pretekli tečaji samo podpirajo domnevno logiko trenda, dokler se razpoloženje ne spremeni in trend obrne.

Strah vam začne najedati možgane
Seveda se večina vlagateljev jezi zaradi izgub na borzi. Naslednja izjava se morda sliši kot paradoks, vendar je bila že večkrat znanstveno dokazana: bolečina zaradi finančne izgube je veliko večja od veselja do zmage. Investitorji se zaradi strahu pred izgubami močno nagibajo k varnim naložbam. Ta miselnost pa vlagatelje običajno ustavi na poti do uspešne naložbe. Začasna nihanja cen, za vlagatelja ne pomenijo nujno tveganja. Nasprotno – inflacija počasi razvrednoti kupno moč denarja na varčevalnih računih, ki v današnjih časih ne prinašajo več omembe vrednih obresti in tako ustvarjajo zanesljivo izgubo. Vlagatelji, ki ne želijo nič tvegati, morajo razumeti, da v trenutni fazi nizkih obresti, brez sprejemanja tveganj, ne morejo pričakovati niti ohranitve vrednosti denarja. Umetnost je v tem, da zavestno prevzamete tolikšno tveganje, ki je v skladu z vašo lastno toleranco do tveganja, saj boste le tako lahko prevzeli nadzor nad vašo naložbo.

Večja racionalnost je ključ do uspeha
“Pohlep je dober. Pohlep je pravi. Pohlep deluje,” Gordon Gekko, Wall Street. S takšno držo je naslovni lik v filmu na koncu vse izgubil. Razum in čustva je težko uskladiti, še posebej, ko gre za denar. Torej, strah in pohlep vlagatelje pogosto spodbudita k neracionalnim odločitvam, ki preprečujejo uspešno vlaganje. Zato zagovarjamo več racionalnosti.
Dejstvo je – vlagatelji zaradi inflacije izgubijo realno kupno moč. Danes ni mogoče doseči dovolj privlačnih donosov brez sprejetja tveganja. Kdor ima možnost srednje ali dolgoročno investirati svoje premoženje, se ne sme v celoti odreči naložbam z višjimi donosi. Zato pogumno vstopite na kapitalske trge, izberite dobrega finančnega svetovalca, ki vam bo pomagal pri izbiri naložbe, ki bo primerna za vas.

 

 

Kako si lahko “zvišamo” pokojnino

 

Vsak od nas mora prevzeti odgovornost za svoj življenjskih standard za čas upokojitve. Jasno je, da si vsi želimo brezskrbne jeseni življenja. Vse svoje življenje delamo zato, da bomo v pokoju, ko bomo imeli več časa, lahko uživali brez skrbi, bodisi v svojih hobijih, na potovanjih ali pa si privoščili kaj drugega, za kar v aktivni dobi ni bilo dovolj časa. Toda, če bomo računali samo na državno pokojnino, ki je iz leta v leto nižja, bo to žal skoraj nemogoče. Zato moramo sami poskrbeti za dodatnih vir dohodkov že v aktivni dobi. Ne danes, ne jutri, … že včeraj bi to morali storiti.
Kolikšno pokojnino želimo imeti?

Preden začnemo varčevati za pokojnino, si moramo najprej zastaviti cilj varčevanja oziroma odgovoriti na vprašanje, kolikšno pokojnino želimo imeti predvsem glede življenjskega sloga, ki ga želimo v starosti imeti. Ko smo si enkrat želeni cilj določili, je potrebno izbrati način oziroma orodje, s katerim bomo zastavljeni cilj tudi dosegli. Na trgu je na voljo široka paleta ponudbe, zato lahko vsak izbira med različnimi naložbenimi oblikami kot so: hramba denarja v »nogavici«, rentna varčevanja na banki, naložbena zavarovanja, dodatna pokojninska zavarovanja, vrednostni papirji (obveznice, delnice), vzajemni skladi in druge.

V razvitem svetu velik del prebivalstva, ki varčuje za pokojnino, investira predvsem v vzajemne sklade, kateri so se izkazali za primeren finančni instrument, predvsem za dolgoročno varčevanje. Skladi namreč omogočajo preprosto in stroškovno ugodno možnost varčevanja v delnicah in obveznicah na ključnih kapitalskih trgih. Tako je odločitev za to obliko varčevanja, ne glede na to, kakšen je vaš končni cilj, smotrna, saj so donosi predvidoma višji kot pri varčevanju v banki, kjer so obrestne mere iz dneva v dan vse nižje.

Za starost je smiselno varčevati predvsem v delniških naložbah, ki so se dolgoročno izkazale kot najdonosnejša naložbena kategorija. Z daljšanjem ročnosti varčevanja, občutno upade tudi naložbeno tveganje delniških naložb. Ena izmed prednosti varčevanja v vzajemnih skladih je tudi visoka likvidnost sredstev, saj lahko do svojega premoženja dostopate kadarkoli. Družba za upravljanje, pri kateri varčujete v vzajemnih skladih, vam bo vaše premoženje izplačala na vaš TRR že v enem tednu.

Z nizkimi mesečnimi zneski, ki jih sproti sploh ne opazite, z varčevanjem v skladih na dolgi rok privarčujete lep dodatek k pokojnini.

Najbolj primeren način varčevanja za pokojnino pa je postopno, mesečno varčevanje v skladih v okviru varčevalnih načrtov. V ta namen so vam na voljo različni varčevalni načrti, kateri so v primerjavi z drugimi oblikami mesečnega varčevanja zelo prilagodljivi. Vlagatelja ne zavezujejo k vplačevanju določenega zneska za neko določeno obdobje, višino zneska lahko prilagajate glede na trenutne finančne situacije v vašem življenju ali po vaših zmožnostih. Varčevalni načrti omogočajo vplačevanje na mesečni ravni že od 30 EUR dalje. Tako lahko z nizkimi mesečnimi zneski, ki jih sproti sploh ne opazite, z varčevanjem v skladih na dolgi rok privarčujete lep dodatek k pokojnini. Postopno mesečno varčevanje je tako tudi odlična zaščita pred škodljivim čezmernim odzivanjem na tekoče dogodke na kapitalskih trgih, saj omogoča, da sredstva v vzajemne sklade vplačujete redno in avtomatsko, s čimer se precej zniža tveganje vstopa na trge v napačnem trenutku. Ta oblika varčevanja vam tudi omogoča periodično črpanje privarčevanih sredstev, kar je zelo pomembno pri varčevanju za starost.

Pomembno je poudariti, da moramo z varčevanjem za starost začeti čim prej, čeprav se marsikomu morda zdi, da imamo za to še dovolj časa. Toda, prej ko bomo začeli, več bomo lahko privarčevali. V praksi ljudje navadno začnemo za svojo starost varčevati prepozno. Prednost dajemo drugim stvarem, ki morda niso tako pomembne. Zelo priporočljivo je, da bi z varčevanjem začeli že takoj ob prvi zaposlitvi, čeprav je takrat razmišljanje o pokojnini zadnja stvar, ki nam pride na misel. Vendar se moramo zavedati, da je to naložba, ki nam bo omogočala bolj kakovostno in lažje preživljanje tretjega življenjskega obdobja.

 

Izziv v letu 2020: Začel/-a bom varčevati

 

Neuspešno upravljanje s svojimi financami v življenje prinaša stres, izgubimo občutek varnosti ter imamo vseskozi občutek pomanjkanja. Zato je smiselno začeti odgovorno ravnati s svojim denarjem ter pričeti z varčevanjem. Pri varčevanju denarja se lahko z dobrim načrtom zaobljube zares držimo.

Večina za varčevanje potrebuje motivacijo. In slednje je največ povezano z vstopom v novo leto. Marsikdo si v začetku leta zada veliko novih ciljev in zaobljub. Strokovnjaki pravijo, da nova dejavnost pride v navado v 21 dneh, šest mesecev pa je potrebnih, da postane del naše osebnosti. Tisti, ki zdržijo vsaj eno leto, da praviloma spremenijo svoje navade tudi na dolgi rok. Finančni cilji tu niso nobena izjema. Za uspešno izpolnjeno obljubo potrebujete dovolj močno motivacijo, zastavljen cilj in pravilen način varčevanja. Zrno na zrno pogača. Kamen na kamen, palača.

Denar v nogavici v domačem predalu ali ob rekordno nizkih obrestnih merah na bančnem računu danes ne pridobiva vrednosti, zato je pravi čas, da ga z rednimi vplačili plemenitimo, ne le dajemo “na stran”. Skrajni čas bi bil, da mali vlagatelji razširijo horizont naprej od bančnega depozita. Zrno na zrno pogača. Kamen na kamen, palača. Tako pravi stari rek. In to velja tudi pri varčevanju. Že z 30 evri na mesec lahko začnemo izpolnjevati osebni cilj preko mesečnega varčevanja v vzajemnih skladih. Seveda moramo najprej vedeti, kakšni so naši prihodki, kakšni so nujni odhodki in kje imamo rezervo, da lahko nekaj denarja privarčujemo. Če vas prevečkrat zamika, da zapravite tudi denar, ki bi ga sicer namenili za varčevanje, potem je priporočljivo, da se odločite za katerega od načrtov varčevanja, ki mu morate slediti. Dober primer motivacije je odpreti direktno obremenitev SEPA ali trajnik, da banki s tem naročite, naj vam vsak mesec na določen dan z vašega bančnega računa odtegne določen znesek in ga nameni varčevanju preko paketov vzajemnih skladov. S tem se izognete morebitnemu odlašanju z varčevanjem ali prelaganjem na naslednji dan, teden, mesec ali celo leto.

Več prednosti je zakaj se odločiti za mesečno varčevanje v vzajemnih skladih:
• Ena izmed prednosti je v učinku povprečne cene. To pomeni, da vlagatelj, ki vsak mesec nakaže enak znesek v izbrani sklad, bo včasih dobil več, včasih manj enot. Ko bodo tečaji ob vplačilu višji, bo dobil manj enot, ko bodo tečaji padli, pa več enot. Dolgoročno bo tako lahko ustvaril boljši donos, kot če skuša uloviti najugodnejši trenutek za vplačilo.
• Enostavnost Pristopi lahko kdorkoli in kadarkoli.
• Razpršenost naložb Velikokrat smo že poudarili, da ni dobro nositi »vseh jajc v eni košari«. Če nam košara pade iz rok, koliko jajc ostane celih? To pomeni, da je varneje izbrati sklad ali paket skladov s široko naložbeno zgodbo, saj s tem ni odvisen od rezultata ene same zgodbe (regije ali sektorja), ampak so možnosti razpleta različne. Večina vlagateljev tudi nima časa ali možnosti, da bi neprestano spremljali, kaj se dogaja s podjetji, vključenimi kot naložbe v portfelj izbranega sklada.
• Stroškovno ugodno
• Nobene časovne omejitve varčevanja
• Prilagodljivost Lahko spreminjate znesek
• Stalna dosegljivost sredstev Sredstva niso vezana in vlagatelj lahko kadarkoli poda zahtevo za izplačilo privarčevanega zneska.

Če se novoletnih zaobljub za finančno uspešno leto do zdaj niste držali, ni še vse izgubljeno!

 

 

Varčevanje za otroka v 4 točkah

Kot mamica treh majhnih otrok, se vsega tega še kako dobro zavedam. Vedno več vlagateljev in staršev se pa sprašuje, kdaj je primeren čas za varčevanje svojih otrok in kolikšen znesek naj namenijo le-temu.

Večji kot so otroci, dražje so igrače in ne bo dolgo trajalo, ko bomo skupaj s svojimi otroci izbirali prvi avtomobil in se čudili visokim stroškom študija ali vsaj malo želeli finančno pomagati pri nakupu prvega stanovanja. Kdaj, kako, kje in koliko torej varčevati, da boste kos tej finančni odgovornosti svojih otrok?

1. KDAJ začeti varčevati?
Odgovor je sila preprost – danes. Ne jutri, pojutrišnjem, naslednje leto. Ne, ko bodo razmere boljše, plače višje in šefi prijaznejši. Začnite danes.
Varčevati je treba začeti čim prej. Čas je vlagateljev zaveznik. Mnogi velikokrat podcenjujejo časovno vrednost denarja. Namreč, ko reinvestirate svoje donose (obresti, kapitalske dobičke), namesto, da jih izplačate, jim dovolite, da rastejo sami od sebe. Z vsakim dodatnim dnem tako vaši začetni donosi sami ustvarjajo dodatne dobičke in skozi daljše časovno obdobje presenetljivo zelo močno dvignejo vrednost vašega premoženja.
Z varčevalnim načrtom lahko vplačujete zgolj po 30€ vsak mesec. Starši, stari starši in drugi lahko varčujete za otroka z nakazovanjem sredstev na račun (pristopno izjavo) v lasti otroka. Tu je otrok naveden kot vlagatelj, plačnik so pa v tem primeru starši ali stari starši oziroma kdo drug. Na tak način lahko damo svojemu otroku lepo popotnico za čas, ko se bo naš otrok sam zaposlil in bo lahko z varčevanjem nadaljeval sam.

2. KAKO varčevati?
Disciplinirano z rednimi mesečnimi obroki. Postopno varčevanje je namreč odlična zaščita pred škodljivim čezmernim odzivanjem na tekoče dogodke, ki se dogajajo na kapitalskih trgih.
Čustveno odzivanje zaradi strahu ali evforije podobno kot v vsakdanjem življenju tudi pri finančnih odločitvah vodi v napačne odločitve. Rezultat takih odločitev pa je ponavadi doseganje podpovprečne donosnosti. Ravno zaradi tega je mesečno varčevanje edina prava rešitev in odločitev, ker varčevalce ne samo ubrani pred čustvenimi odzivi, ampak zaradi rednih mesečnih vplačil, relativno nizkih zneskov, omogoča tudi uresničitev nasveta iz prve točke.

3. KJE oziroma v katerih naložbah varčevati?
Zgodovinsko dejstvo je, da je bila za doseganje dolgoročnih ciljev najboljša naložba v razpršen portfelj delnic. Čeprav so bile delnice v različnih delih sveta v zadnjih 10 letih različno donosne, so se praktično povsod izkazale za bistveno donosnejše od preostalih naložbenih kategorij, kot so obveznice in kratkoročni državni dolžniški vrednostni papirji.
Glede na to, da gre pri varčevanju za prihodnje potrebe otrok za dolgoročne finančne cilje, ki so ob rojstvu otroka oddaljeni 18 let in več, so postopna varčevanja v razpršenih delniških portfeljih edina logična izbira. Z odraščanjem otrok in približevanjem datuma uresničitve finančnega cilja, je smiselno znižati raven tveganja premoženja tako, da polovico sredstev prestavimo v bolj varne naložbe, ki so večinoma vezane na obveznice in s tem dosežemo uravnotežen portfelj delnic in obveznic.

4. KOLIKO naj mesečno namenim za prihodnje potrebe svojega otroka?
Znesek potrebnega mesečnega varčevanja je močno odvisen od želenih privarčevanih sredstev, ki jih boste potrebovali v prihodnosti za svojega otroka. Tukaj je zelo pomembno, kako hitro začnete varčevati, da dosežete želene cilje. Če zanje začnemo varčevati ob otrokovem rojstvu ali pa z varčevanjem odlašamo na primer do otrokovega 14.leta. Večina staršev se namreč zave hitrosti odraščanja svojih otrok šele ob njihovem prehodu v srednjo šolo. Takrat pa bi utegnila biti doba varčevanja ob minimalnem mesečnem znesku varčevanja prekratka za uresničitev določenega finančnega cilja. V tem primeru bi bodisi morali povečati mesečni znesek varčevanja ali pa dobo varčevanja podaljšati za nekaj let več. Na vsa vprašanja in dileme glede varčevanja za svoje otroke pa se lahko obrnete na finančnega svetovalca, s katerim bosta skupaj našla najbolj optimalno rešitev za vas.

Namig oziroma nasvet vsem staršem …
Največjo odgovornost imamo starši do lastnih otrok. Odgovorni smo za njihov varen prehod v odraslo in samostojno življenje, tudi v finančnem smislu. V okviru finančne odgovornosti do lastnih otrok nas večina razume tudi finančno pomoč v ključnih fazah njihovega življenja. To nas veže, da že ob rojstvu otroka pričnemo skrbeti tudi za otrokove finančne potrebe, ki so sicer na videz še daleč v prihodnosti, vendar se zavedamo, da jih bo otrok brez naše pomoči težko uresničil. Če je bil torej najboljši čas za začetek varčevanja za otroka ob njegovem rojstvu, je drugi najboljši čas DANES. Če ste ta prispevek prebrali, pomeni, da ste že začeli razmišljati o finančni prihodnosti svojega otroka, zato ne odlašajte in začnite čim prej. Verjemite, nekoč vam bo vaš otrok neskončno hvaležen.