Najpogostejše napake vlagateljev pri vlaganju v vzajemne sklade

Trenutno kaže, da vlagatelje letos čaka pestro in razburljivo dogajanje, podobno kot smo ga videli preteklo leto, ki velja za zelo uspešno kljub volatilnosti trgov.

 

 

Po optimističnem začetku leta se je stanje na sredini februarja spremenilo in po daljšem obdobju nizke nihajnosti, se je le ta v februarju močno povišala in opaziti je bilo razmeroma veliko nihanje tečajev. Mnogi analitiki so, glede na pretekle izjemne rasti vrednostnih papirjev na globalni ravni, pričakovali in se pripravljali na verjeten popravek trga. Res pa je, da je k vsej nihajnosti in padcu trgov močno pripomogel tudi virus, ki se je že kar močno razširil globalno po vsem svetu. Korekcija ni prišla nepričakovano, res pa je, da je časovno takšne dogodke nemogoče napovedati.

Prav večja nihajnost je eden od glavnih razlogov za paniko vlagateljev v vzajemne sklade in posledično prehitre prodaje ali nakupe. Vlaganje v vzajemne sklade zahteva preudarno ravnanje posameznikov, vlagatelji se morajo izogibati nekaterim pogostim napakam, ki jim preprečujejo doseganje optimalnih rezultatov. Prav poznavanje najpogostejših napak, pa nam lahko pomaga, da se jim v največji možni meri izognemo. V nadaljevanju si bomo pogledali nekatere najpogostejše napake vlagateljev.

1. Izbira skladov na podlagi preteklih donosov
Posamezniki se pri odločanju o vlaganju v posamezni sklad največkrat odločajo pod vtisom preteklih donosov in svoje premoženje največkrat vložijo v sklade, ki so v zadnjem obdobju dosegali najvišje donose. Pretekli donosi nikakor niso pokazatelj in garancija za donosnost v prihodnosti, zato se je potrebno izbire skladov lotiti bolj premišljeno in preudarno.

2. Vlaganje brez načrtovanja in ciljev
Velika večina malih vlagateljev je brez finančnega načrta in nima opredeljenih finančnih ciljev. Pogosto se zdi, da vlagajo na podlagi nasvetov družinskih članov, sorodnikov, prijateljev ali sosedov. Posledica tega so napačne finančne odločitve in pomanjkanje discipline glede naložb. Pred odločitvijo za varčevanje v vzajemnih skladih je dobro imeti vsaj osnovni pogled nad svojimi dohodki, stroški in premoženjem. Pomembno je, da si prej postavite tudi zelo jasne naložbene cilje in časovne okvirje varčevanja, zato da boste izbrali takšen podsklad oziroma kombinacijo podskladov, s katerim boste lahko te cilje tudi dosegli in si tako uresničili želje.

3. Premajhna razpršitev naložb
Vlagatelji pogosto celoten presežek sredstev vlagajo samo v en vzajemni sklad, mnogi se preveč izpostavijo določenemu sektorju ali geografskemu področju, ki je v zadnjih nekaj mesecih ali letu ustvaril izjemne donose. Tipičen naložbeni portfelj vlagateljev je torej pogosto premalo raznolik, tudi kar se tiče razporeditve naložb med različne naložbene razrede (delnice, obveznice, denar). Vsak vlagatelj mora poskrbeti za primerno mešanico naložb, ker z razpršitvijo dosežemo nižjo nihajnost našega portfelja.

4. Sprejemanje prevelike stopnje tveganja
Pogosta napaka vlagateljev je tudi izpostavljenost prevelikemu tveganju, iz česar pogosto izhaja tudi njihovo nezadovoljstvo z naložbo. Vlagateljem, ki preveč tvegajo, se lahko zgodi, da nujnih finančnih ciljev ne bodo dosegli v zadanem časovnem okvirju. Ključno je, da naložbe prilagodimo naši sposobnosti sprejemanja tveganja, predvsem glede na to kakšen donos pričakujete in kakšna nihanja na kapitalskih trgih so za vas sprejemljiva. Ob tem ne smemo pozabiti na načelo, da so potencialno bolj donosni skladi tudi bolj tvegani in obratno, manj donosni skladi so manj tvegani.

5. Impulzivne odločitve glede nakupa in prodaje naložb
Pogosto se zgodi, da se vlagatelji tako o nakupih kot o prodajah odločajo impulzivno, na podlagi čustev in ravno zaradi tega dosegajo precej manjšo povprečno donosnost kot na primer posamezni vzajemni sklad. Največji prilivi v vzajemne sklade se zgodijo po visokih preteklih donosih, največji odlivi pa po padcih na borzi. Pomembno je, da vlagatelj, ki se odloči, da bo sredstva plemenitil na kapitalskih trgih razume, da so vrednosti vrednostnih papirjev na kapitalskih trgih izpostavljene nihanjem, ki je prisotno ves čas, zato moramo pri vlaganju ravnati temu primerno in se držati zastavljenega naložbenega načrta. Ob popravkih trga mora vlagatelj ostati miren in discipliniran glede naložb, čeprav so nihanja na kratek rok lahko zelo velika, toda z daljšanjem dobe varčevanja se tveganje izgube znižuje. Obdobij pozitivnega trenda pa je veliko več, kot obdobij padcev.

 

 

O avtorju: Dragana Veljić Pecman

Finančna svetovalka