Sašo Smigić, KD Skladi

V prvi polovici leta 2013 je 52 odstotkov evropskih bank, ki so že poročale svoje rezultate, preseglo pričakovanja glede dobičkov. Kljub znižanju pričakovanj glede prihodnjih dobičkov pa do konca leta še vedno pričakujejo povprečno 21-odstotno rast dobičkov. Sočasno se večina slovenskih bank še vedno spopada z velikimi izgubami, iščejo načine za zagotavljanje vsaj minimalne kapitalske ustreznosti in podaljšujejo roke za dokapitalizacijo.

NLB, največji slovenski banki, je bilančna vsota v prvi polovici leta, glede na konec leta 2012, upadla za okoli 3,4 odstotka, izguba je presegla 91 milijonov evrov, banka pa je oblikovala za 145 milijonov evrov novih slabitev in rezervacij. Bilančna vsota NKBM je upadla za 2,2 odstotka, imeli pa so čisto izgubo v višini 44,2 milijona evrov in oblikovali za približno 58,6 milijona novih slabitev in rezervacij. Banka je v prvi polovici leta 2013 izvedla dokapitalizacijo, kapitalska ustreznost pa je na dan 30. 6. 2013 znašala zgolj 8,71 odstotka.

Abanka, tretja največja slovenska banka, se osredotoča predvsem na krepitev kapitalske ustreznosti, Banka Slovenije pa ji je rok za dokapitalizacijo podaljšala do konca leta 2013. Njena bilančna vsota je v prvi polovici leta upadla za 4,5 odstotka, pred seboj pa ima težko nalogo iskanja zunanjih investitorjev za dokapitalizacijo. V prvi polovici leta je oblikovala za približno 38 milijona evrov dodatnih slabitev in čisto izgubo v višini okoli 19 milijona evrov.

Mogoče manj odmevne, vendar zaradi prepletenosti krhkega bančnega sistema prav tako pomembne so tudi težave manjših bank v Sloveniji, predvsem Factor banke in Probanke, ki obe iščeta zunanje investitorje za zagotovitev potrebnih sredstev in s tem obstoj banke. V začetku avgusta je skupščina Factor banke izglasovala potrebno dokapitalizacijo v višini največ 50 milijonov evrov, v dveh obrokih. Prvo polovico sredstev, najmanj 19 milijonov evrov, morajo pridobiti najkasneje do konca avgusta. Mariborski Probanki je Banka Slovenije do konca septembra 2013 podaljšala rok za izvedbo potrebne dokapitalizacije. Glede na javne objave Probanka zdaj vodi pogovore s petimi možnimi investitorji za izvedbo potrebne dokapitalizacije do konca decembra 2013.

Novi guverner Banke Slovenije bo imel poleg večjih bank polne roke dela tudi z manjšimi slovenskimi bankami, ki lahko zaradi prepletenosti bančnega poslovanja še dodatno oslabijo že tako krhek bančni sistem Slovenije. Rešitev bo očitno potrebna za več kot le tri največje igralce na trgu, znesek pa bo, kot je bilo že večkrat povedano, verjetno v proračunu presegel predvidenih 1,5 milijarde evrov.

Petra Lesjak, CFA, pomočnica direktorja naložbenega sektorja – vodja upravljanja dobro poučenih vlagateljev, KD Skladi

Nedvomno so pozitivno presenečenje velike ameriške banke, ki so vse po vrsti presenetile z veliko rastjo dobička in poslovanja. Dobiček v veliki meri izhaja iz provizij pri izdaji novih obveznic, saj je mnogo subjektov hitelo z zadolževanjem zaradi rekordno nizkih obrestnih mer. A dobičku ne gre gledati v zobe. Ameriške banke so pospešeno odplačale državno pomoč ter okrepile svojo kapitalsko bazo. Slabše je šlo sektorju informacijske tehnologije. Razen redkih izjem so praktično vse družbe razočarale  analitike in vlagatelje. Največji del razočaranja je napoved za drugo polletje 2013, saj je bila večina družb izredno previdna in je znižala napovedi tako prodaje kot dobičkov. Globalna podjetja iz sektorjev potrošnje so se odrezala bolje od pričakovanja na trgih v razvoju, saj je med vlagatelji prevladoval strah pred padcem prodaje, viden pa je bil negativen učinek padca vrednosti valut trgov v razvoju (predvsem v Aziji in Latinski Ameriki). Vsa po vrsti so kot negativno opisovala razpoloženje potrošnikov v Evropi, ki zaradi varčevanja in strahu pred poslabšanjem gospodarskega stanja trošijo manj. Industrijskim konglomeratom, denimo Siemensu, se pozna upad investicij v infrastrukturo in energetiko. Po drugi strani je zdravstvo pozitivno presenetilo (med njimi tudi Krka), saj je po nekaj letih konsolidacije in krčenja panoga očitno našla pot iz krize. Pozitivni signali se kažejo tudi v sektorju telekomunikacij, saj so ameriški telekomunikacijski giganti objavili odlične rezultate, s tem pa evropskim tekmecem in birokratom dali misliti, da trenutna razdrobljenost evropskega trga ni prava pot v prihodnost. V luči tega je tudi napovedana privatizacija Telekoma Slovenije žarek upanja v slovensko realnost, saj lahko rečemo, da ima država več sreče kot pameti in nam bo mogoče končno uspelo zadeti optimalni trenutek.

Večina podjetij napoveduje zahtevno drugo polletje ter minimalno rast prodaje in dobička. V okolju, kjer se Evropa ubada s krčenjem javnih izdatkov, trgi v razvoju s temeljito preobrazbo gospodarstva od izvoznega k bolj orientiranemu na domačo potrošnjo, Japonska z ukrepi, da ne bo izgubljeno še eno desetletje ter ZDA z oživitvijo trga dela, se to niti ne zdi slab rezultat. Bo pa zahtevno najti nadpovprečen donos.

Aleš Lokar, KD Skladi

V zadnjem obdobju se na kapitalskih trgih po svetu dogajata dva večja premika denarja. Prvi, ki se je, kot kaže, v večji meri že izvedel, je bil odliv denarja iz ameriškega obvezniškega trga. V zadnjem obdobju se je iz skladov, ki vlagajo v ameriške obvezniške sklade, odlilo več kot šestdeset milijard dolarjev. Hkrati so z odlivanjem denarja padale tudi cene obveznic. Drugi večji premiki denarja se dogajajo na delniškem področju. Investitorji, kot je prikazano v priloženem grafikonu, kupujejo predvsem delnice na razvitih trgih. Tu seveda prednjačijo ameriške delnice. Nekaj denarja se preliva s trgov v razvoju, preostalo pa prihaja iz drugih oblik premoženja. To seveda vidimo tudi v donosih letošnjega leta. Ameriški borzni indeks S&P 500 tako beleži skoraj 19-odstotni donos v letošnjem letu. Razlogov za selitev je seveda več. Delnice podjetij s trgov v razvoju so v zadnjem obdobju manj zanimiva oblika premoženja, predvsem zaradi makroekonomskih podatkov iz Kitajske, Indije, Brazilije in Rusije. Vsem omenjenim državam se gospodarska rast namreč upočasnjuje, prav tako tudi nekatere preostale novice niso prav optimistične. Na drugi strani pa imamo ZDA, kjer BDP stabilno raste, brezposelnost se znižuje, podjetja presegajo napovedi rasti prihodkov, dobička itd. Kot trenutno kaže, bodo prevladujoče teme v drugi polovici leta še vedno Fed, obveznice in Kitajska.

V priloženem grafikonu vidimo, da se spremembe dogajajo hitro. Vidimo tudi, da je bil nivo prilivov na razvite trge izredno nizek, nivo prilivov na trge v razvoju pa relativno visok. Kot trenutno kaže, se bo omenjena zgodba, ki jo graf prikazuje, še nadaljevala.

David Zorman, KD Skladi d.o.o.

 

Glavnino medijskega prostora zavzema dogajanje na delniških trgih, čeprav je generator tokratnega neravnovesja obvezniški trg oziroma gospodarstvo samo. Gospodarstvu gre namreč relativno dobro. Vsaj tako pravi ameriška centralna banka FED. Vodilni te ustanove so napovedali, da bodo v letu 2014 prenehali tiskati dolarje. Ker to tiskanje poteka tako, da kupijo za 1000 milijard dolarjev ameriških obveznic na leto in s tem držijo obrestne mere na rekordno nizkih nivojih, je odziv vlagateljev na napoved pričakovan. Obrestne mere so začele rasti. V zadnjem letu je donos na 10-letno ameriško državno obveznico poskočil z 1,5 na 2,6 odstotka, večji del te rasti pa se je zgodil v zadnjih dveh mesecih. Na kapitalskih trgih je tak premik v tako kratkem času ogromen in vsi trgi čutijo popotresne sunke.

Vlagatelji na obvezniških trgih se tako sprašujejo, kam ta donos še lahko gre. Povprečje zadnjih 15 let se namreč giblje med 3,5 in 4,5 odstotka. Ne pozabimo, da je ameriški obvezniški trg največji in najpomembnejši kapitalski trg na svetu. Zato tudi v Sloveniji čutimo popotresne sunke v obliki rastočih stroškov zadolževanja Slovenije na mednarodnih trgih. S spreminjanjem obrestne mere in vrednotenj najvarnejših naložb – ameriških obveznic, se spreminjajo tudi vrednotenja delnic. Če obrestne mere rastejo, se denar draži in ga je manj na razpolago za bolj tvegane naložbe. 

V zadnjih dveh mesecih smo tako videli beg vlagateljev s trgov v razvoju. Indeks trgov v razvoju je upadel za slabih 15 odstotkov. K temu so dodatno prispevali protesti v Turčiji in Braziliji. Vlagateljem se trgi v razvoju kar naenkrat ne zdijo več tako varni in zanimivi kot še pred nekaj meseci. A za vsakim dežjem posije sonce. Gospodarska slika se ni bistveno spremenila. Skoraj štiri milijarde potrošnikov teh dežel ima enake potrebe, kot jih imamo prebivalci Evrope in ZDA. Te potrebe bodo zadovoljevala kapitalistična podjetja, ki rastejo. V korekciji vrednotenja padejo in delnice postanejo zanimiva naložba za preudarne vlagatelje, ki ne podležejo emocijam. Vrednotenja trgov v razvoju so približno tam kot v krizi leta 2008, vmes pa so ta gospodarstva rastla in se razvijala. Zato bo poletje 2013 obdobje, ko bomo lahko s popustom kupili dobre naložbe s trgov v razvoju. Ponujeno velja izkoristiti.

Aleš Lokar, pomočnik direktorja naložbenega sektorja, KD Skladi

Prodaj maja in se vrni septembra?