Ali so moji depoziti varni?

To je bilo glavno vprašanje zadnjih tednov, ki je pestilo tako prebivalce Slovenije kot tudi drugih državah Evrope.

Vzrok lahko najdemo predvsem v nepričakovani potezi Evropske unije. Ta je namreč zahtevala, da del bremena pri reševanju ciprskih finančnih težav nosijo tudi varčevalci v ciprskih bankah. Po več kot tedenskem usklajevanju in zmedi med Ciprom in EU so sprejeli ukrep, ki predvsem ne povzroča panike med širšim delom prebivalstva tako na Cipru, kot tudi drugod po svetu. Za vse depozite do 100.000 evrov na Cipru namreč jamči Evropska unija, za višje zneske pa bo izguba lahko kar precejšnja. Druga največja banka namreč zapira svoja vrata, kar lahko za ljudi, ki so imeli na banki več kot 100.000 evrov pomeni, da bodo izgubili tudi do 40 odstotkov svojih depozitov. Ciper je v pri vseh evropskih težavah vseeno osamljen primer. Sredstva njihovega bančnega sektorja namreč predstavljajo več kot 7-kratnik BDP, kar je v primerjavi s Slovenijo bistvena razlika, saj pri nas bančni sektor predstavlja 1,4-kratnik BDP. Prav ta razlika drži verjetnost za podoben scenarij v Sloveniji na minimalnih odstotkih.

Ciprska zgodba je lep primer, kakšni so trenutni trendi, ki se razvijajo zadnjih nekaj let, še močnejši pa so postali v zadnjem obdobju. Kje imeti denar v prihodnjih letih in kaj dejansko predstavlja varnost? Ali je to depozit ali podjetje, ki prodaja svoje proizvode na globalni ravni? Ljudje po svetu tako ponovno selijo svoje prihranke v naložbe, ki prinašajo donose. Obrestne mere v zahodnem svetu so na zgodovinsko najnižjih nivojih, znižujejo pa se tudi pri nas. Na drugi strani imamo obveznice in nekatere delnice, ki dosegajo najvišje nivoje v svoji zgodovini. Predvsem je izredno aktualna zgodba podjetij, ki imajo globalne proizvode in/ali so osredotočeni zlasti na ameriško ekonomijo. Predvsem ZDA, ki so se na krizo odzvale prve, zdaj žanjejo sadove zahtevnih odločitev v preteklosti. Njihova ekonomija je na poti okrevanja, brezposelnost se znižuje, obeti ostajajo dobri. Trenutno so vlečni konj vsega sveta.

Pozitivni trendi pa se odvijajo tudi na strani potrošnje, predvsem na trgih v razvoju. Za primer lahko izpostavimo špansko podjetje Inditex, njihova najbolj znana blagovna znamka je Zara. španski delniški trg namreč preživlja zahtevne čase, delnice Inditexa pa dosegajo svoje najvišje vrednosti v zgodovini in so v zadnjih treh letih zrasle za skoraj 150 odstotkov ali približno 30 odstotkov na leto. Podobno zgodbo najdemo tudi pri preostalih primerljivih svetovnih podjetjih, ki so osredotočena na potrošnjo in imajo globalni poslovni model.

Vidimo, da najbolj varne naložbe ponovno postajajo najboljša svetovna podjetja. Ta so zmožna preživeti še tako burne čase, njihovi proizvodi se bodo prodajali ne glede na vse. Resda jim lahko bilanca vedno zaniha, vendar se bodo pobrala, razvila nove poslovne modele in živela naprej. So živi organizmi, medtem ko postajajo naložbe s fiksnimi donosi precej manj zanimive. 

David Zorman, KD Skladi d.o.o.

Najboljša svetovna podjetja iz sektorja potrošnje, kot sta Zara in H&M, so vključena v sklad KD Vitalnost