Zaradi bojazni pred nepremičninskim balonom je kitajska oblast v drugem četrtletju poostrila nadzor nad finančnim sistemom in hkrati omejila kreditno aktivnost bančnega sektorja, s čimer so poskušali omejiti količino »vročega denarja«, ki se steka v pregreti nepremičninski trg. Večina tržnih udeležencev je bila takrat mnenja, da so šli v teh prizadevanjih predaleč in da je zaradi tega ogroženo doseganje (že znižane) 7,5-odstotne ciljne stopnje rasti gospodarstva. Ravno zaradi tega je hongkongški delniški indeks (in tudi drugi azijski indeksi) od konca maja pa do konca junija, v evrih, izgubil 17 odstotkov vrednosti.

Zadnji podatki s Kitajske kažejo, da stvari le niso tako črne, kot se je sprva predvidevalo. Podatki za avgust kažejo, da je kitajska industrijska proizvodnja v tem mesecu rasla z najvišjo stopnjo rasti v zadnjih 17 mesecih. Pozitivno je presenetil tudi izvoz, ki je avgusta presegel napovedi analitikov. Posebej presenetljiv pa je bil podatek o agregatni rasti posojil, ki so se v preteklem mesecu, kljub zaostrenim pogojem, podvojila. Vsi ti podatki kažejo, da na Kitajskem (vsaj zaenkrat) le ne bomo videli tistega najbolj črnega scenarija in da se kitajska ekonomija postopoma pobira po nekoliko slabšem začetku leta, kar se odraža tudi na kapitalskih trgih. 
 

Sašo šmigić, KD Skladi

Glede na podatke Urada za makroekonomske raziskave in razvoj (Umar) je Slovenija v drugem četrtletju imela 0,3-odstotni padec gospodarske aktivnosti (1,7-odstotni padec, primerjano z drugim četrtletjem 2012), kar je med najslabšimi podatki v EU. Po podatkih Eurostata je večji padec BDP poleg Slovenije v drugem četrtletju 2013 imel le še Ciper. Razmere na trgu dela ostajajo zaostrene, kazalnik gospodarske klime pa po izboljšanju v preteklih mesecih ostaja na isti ravni.

Ob poslabševanju makroekonomskega okolja, vedno slabših podatkih o stanju v bančnem sistemu in s tem povezani negotovosti o natančnem obsegu potrebnih sredstev za sanacijo ter predvsem dejstvu, da na področju nujno potrebnih reform ni bil storjen noben pomembnejši korak, ni presenetljivo, da zahtevani donosi na slovenske državne obveznice ponovno rastejo. Donosnost na devetletno slovensko državno obveznico se bliža ravnem iz marca letos, ko je presegla 6,7 odstotka. Na gospodarskem forumu na Bledu pa je guverner Banke Slovenije dr. Boštjan Jazbec povedal resnico, ki jo vsi že dolgo poznamo. Za drago zadolževanje smo si krivi sami, saj to pomeni, da nismo pravočasno sprejeli potrebnih strukturnih in drugih potrebnih reform za dvig konkurenčnosti gospodarstva.
 
V novi objavi Global Competitiveness 2013-2014, ki ga objavlja Svetovni ekonomski forum iz Ženeve, je Slovenija na globalni lestvici konkurenčnosti izgubila nekaj mest glede na lansko letno poročilo. Zdaj se med 148 državami uvrščamo na 62. mesto, za tako rekoč vsemi državami članicami evrskega območja z izjemo Grčije, ki zaseda 91. mesto. V letu 2012 je Slovenija zasedla 56. mesto med 144 državami.  Kot v preteklem poročilu se med najbolj problematičnimi dejavniki, ki negativno vplivajo na poslovno delovanje v državi, nahaja dostop do financiranja, tesno mu sledi neučinkovita državna birokracija. Na tretjem mestu najdemo restriktivno zakonodajo na trgu dela, sledijo pa previsoki davki.

In kaj bo vlada storila, da izboljša razmere za poslovanje in s tem konkurenčnost slovenskega gospodarstva? Do sedaj reforme niso bile izvedene dovolj odločno, zato se postavlja vprašanje, kdaj bomo izvedli ukrepe, ki jih od nas zahteva Bruselj? Upamo, da hitro in res to jesen, saj  je zamik pri slabi banki, ki bo po najboljšem scenariju očitno dejansko zaživela šele v letu 2014, zelo slaba popotnica na poti ekonomskega okrevanja.

Petra Lesjak, CFA, pomočnica direktorja naložbenega sektorja – vodja upravljanja dobro poučenih vlagateljev, KD Skladi

Ko imamo na voljo neko vsoto denarja ali ko razmišljamo o finančni prihodnosti, se zavedamo, da si moramo za prihajajoče čase in potrebe nekaj privarčevati. Varčevanje je smiselno tudi v naložbi, ki nam lahko dolgoročno prinese več kot varčevanje v depozitih, kjer je obrestna mera le nekoliko višja od letne inflacije. Varčevanje v skladih (delnicah in obveznicah) vlagatelju, zgodovinsko gledano, dolgoročno prinaša večjo donosnost kot varnejše denarne naložbe (depoziti). Katero naložbo torej izbrati in kdaj je pravi čas za vstop? Družba KD Skladi zdaj ponuja tri pakete skladov, ki so sestavljeni iz treh ali štirih skladov z različnimi naložbenimi zgodbami. V paket skladov vplačujete redno mesečno, najnižji obrok znaša 30 evrov, paket skladov tudi nima vstopnih stroškov, kar ga uvršča med ugodnejše načine varčevanja v skladih.

Različne empirične raziskave in tehnične analize so pokazale prednosti varčevanja z rednimi mesečnimi vplačili v vzajemne sklade:

1. Z rednimi mesečnimi vplačili vlagatelj manj tvega, da bo vstopil na kapitalski trg v napačnem trenutku, torej lahko vstopa v času rasti ali padanja točke sklada (enote premoženja).

Vlagatelj s tem, ko enkrat vstopa v času rasti in drugič v času padanja, »lovi« povprečje gibanja tečajev. Iz spodnje grafične primerjave obdobja rasti delniških trgov, t. i. bikovski trend, in obdobja padanja vrednosti, t. i. medvedji trend, lahko ugotovimo, da je bilo v zgodovini v povprečju več obdobij bikovskega trenda kot medvedjega. V obdobju rasti vlagatelj mesečno plemeniti svoja sredstva s pozitivnimi donosi, na drugi strani je v obdobju padanja pomembno vztrajanje in sledenje varčevalnemu namenu. Vlagatelj lahko obdobje padanja vrednosti obrne tudi sebi v prid. Odgovor na vprašanje, kaj je prednost za vlagatelja ob padanju vrednosti točke sklada, je naveden v naslednji točki.

2. Ob discipliniranem in rednem mesečnem vplačevanju v času medvedjega trenda dolgoročno zaradi metode povprečnega stroška z enako vsoto denarja lahko privarčujete več, saj kupujete večje število točk sklada kot v času bikovskega trenda.

Če ponovno natančno pogledamo zgornji graf, lahko ugotovimo, da so trgi v obdobju bikovskega trenda bolj rasli oziroma so se povečali za večji odstotek, kot so se zmanjšali v obdobju medvedjega trenda. Tako gibanje potrjuje našo zgornjo trditev, da varčevanje v skladih, zgodovinsko gledano, dolgoročno prinaša večjo donosnost kot varnejše denarne naložbe (depoziti). Predvsem je pomemben dolgoročen vidik varčevanja. Za vlagatelja so obdobja padanja vrednosti tečajev in s tem posledično tudi padanja vrednosti točke sklada, zlasti s psihološkega vidika, naporna. Ko je vse negativno, tudi dnevne novice in samo okolje, mora biti vlagatelj trdno odločen, da z vplačili vztraja. To pomeni, da mora vlagatelj pogledati zunaj negativnega okvira in slediti zastavljenemu dolgoročnemu vidiku v smeri okrevanja in izboljšanja. Za vztrajnost je lahko na koncu zaradi metode povprečnega stroška nagrajen z višjim privarčevanim zneskom. Če okolica negativno sprejema trend padanja delniških tečajev ter so vaši znanci in prijatelji obupali nad svojimi naložbami ali morda celo izstopili s kapitalskega trga, se boste k temu zelo verjetno nagibali tudi vi. Vedenjska ekonomija temu pravi »čredni nagon«. Tako vlagatelji večinoma kupujejo in prodajajo točke sklada v napačnem trenutku.

Veliko vlagateljev se je tako panično odzvalo na dogajanje na kapitalskem trgu v obdobju zadnje finančne krize, ki nas je pretresla po letu 2008. Zaključimo lahko, da brez dolgoročnega vidika vlagatelj težko vztraja z nakupi v obdobjih padanja tečajev na delniških trgih in čaka na preobrat.

Razlaga metode povprečnega stroška s primerjavo enkratnih in rednih mesečnih vplačil na primeru dveh vlagateljev

Matej: enkratno vplačilo 600 EUR

Peter: 600 EUR, razdeljenih na redna mesečna vplačila po 50 EUR

* V tabeli so zaradi jasne in nazorne razlage metode povprečnega stroška uporabljeni namišljeni podatki – nerealno visoka nihanja VEP (vrednost enot premoženja).

Prednosti rednega mesečnega vplačevanja pred enkratnimi vplačili smo prikazali na primeru dveh vlagateljev, Mateja in Petra. Oba sta začela varčevati v istem mesecu in vplačala 600 evrov. Razlika med njima je, da je Matej vplačal celotni znesek (600 evrov) enkratno v januarju. Tako je po nakupni vrednosti 5 evrov dobil 120 točk izbranega sklada. Peter je za razliko od Mateja celoten znesek (600 evrov) razdelil po mesecih in vsak mesec redno vplačeval enak znesek (50 evrov). S takim mesečnim vplačevanjem se mu je glede na dogajanje na trgu obračunalo večje ali manjše število točk. Kadar je vrednost točke zaradi pozitivnega dogajanja na trgu rasla, je Peter z mesečnim zneskom kupil manjše število točk. Kadar je bilo dogajanje negativno in je vrednost točke padla, je posledično z mesečnim zneskom kupil večje število točk. Zaradi različnega gibanja na trgu je kupoval večkrat po različnih nakupnih vrednostih, pri čemer je bila njegova povprečna nakupna cena po enem letu 3,6 evra. V istem obdobju kot Matej je Peter dobil 182 točk izbranega sklada. Vidimo, da lahko z rednimi mesečnimi vplačili dolgoročno zaradi metode povprečnega stroška z enako vsoto pridobimo večje število točk in tako privarčujemo več kot pri enakem enkratnem vplačilu. Dodatna prednost metode povprečnega stroška, ki je ne smemo spregledati, je, da se je Peter izognil tudi ugibanju, kdaj je najprimernejši čas za vstop oziroma nakup točk sklada.

3. Razpršenost ali diverzifikacija naložb

Velikokrat smo že poudarili, da ni dobro nositi »vseh jajc v eni košari«. Če nam košara pade iz rok, koliko jajc ostane celih? To pomeni, da je ne glede na to, ali se vlagatelj odloči za enkratno vplačilo ali za redno mesečno vplačevanje, varneje izbrati sklad s široko naložbeno zgodbo, saj s tem ni odvisen od rezultata ene same zgodbe (regije ali sektorja), ampak so možnosti razpleta različne. Večina vlagateljev tudi nima časa ali možnosti, da bi neprestano spremljali, kaj se dogaja s podjetji, vključenimi kot naložbe v portfelj izbranega sklada. Za to skrbi strokovna ekipa upraviteljev. In čeprav razpršenost (diverzifikacija) ne zagotavlja donosa in zaščite pred izgubami, vam lahko bistveno pomaga ublažiti nihajnost (volatilnost), torej nestanovitnost delniških trgov.

V bistvu je bolje imeti sklad, ki ima široko, globalno zgodbo, ali sestavljen portfelj skladov, ki pokrivajo širšo geografsko zgodbo z dodatki sektorskih zgodb. V družbi KD Skladi vam zdaj ponujamo tri vnaprej pripravljene pakete skladov: Moje sanje, Popotnica za življenje in Situirana jesen, ki dolgoročno združujejo vse navedene prednosti. V vsakem paketu skladov je več skladov v vnaprej pripravljenih razmerjih. S tem vlagatelj ponujamo večjo razpršenost in uravnoteženost. Če izhajamo iz zgornje primerjave, ima vlagatelj s takim varčevalnim produktom jajca razporejena v več različnih košarah, poleg tega ne plača vstopnih stroškov.

Donosnost paketa skladov na podlagi 5-letnih zgodovinskih podatkov (1. 8. 2008–1. 8. 2013)*

Izbran paket: Popotnica za življenje
Mesečni znesek: 100 evrov
Doba varčevanja: 5 let
Skupna vrednost vplačil: 6.000 evrov
Skupna vrednost premoženja: 6.879,85 evra

Donosi niso zagotovljeni. Izračuni so informativni in prikazujejo kumulativni donos skladov v enakem razmerju, kot ga ponuja paket Popotnica za življenje (KD Novi trgi, delniški – 35 %, KD Prvi izbor, sklad delniških skladov – 15 %, KD Galileo, mešani fleksibilni sklad – 30 %, KD Vitalnost, delniški – 20 %).
 

Spoznajte pakete skladov

KD Skladi, družba za upravljanje, d.o.o., Dunajska cesta 63, Ljubljana, upravlja KD Krovni sklad in njegove podsklade KD Galileo, mešani fleksibilni sklad, KD Rastko, evropski delniški sklad, KD Bond, obvezniški – EUR, KD MM, sklad denarnega trga – EUR, KD Prvi izbor, sklad delniških skladov, KD Balkan, delniški, KD Novi trgi, delniški, KD Surovine in energija, delniški, KD Tehnologija, delniški, KD Vitalnost, delniški, KD Indija – Kitajska, delniški, KD Latinska Amerika, delniški, KD Vzhodna Evropa, delniški, in KD Dividendni, delniški. Prospekt krovnega sklada z vključenimi pravili upravljanja, dokumenti podskladov s ključnimi podatki za vlagatelje (KIID) ter zadnje objavljeno letno in polletno poročilo krovnega sklada v slovenskem jeziku so vlagateljem v tiskani obliki brezplačno na voljo na sedežu družbe in vpisnih mestih, v elektronski obliki pa so objavljeni na spletni strani www.kd-skladi.si.

Varčevalni paketi omogočajo istočasno varčevanje v več podskladih KD Krovnega sklada z le enim vplačilom na transakcijski račun paketa prek direktne obremenitve SEPA. Vsakokratno vplačilo se razdeli glede na utež posameznega podsklada v paketu:

–    Moje sanje
1.    KD Indija – Kitajska, delniški        30 %
2.    KD Latinska Amerika, delniški        30 %
3.    KD Vzhodna Evropa, delniški        20 %
4.    KD Galileo, mešani fleksibilni sklad    20 %

–    Popotnica za življenje
1.    KD Novi trgi, delniški            35 %
2.    KD Prvi izbor, sklad delniških skladov    15 %
3.    KD Galileo, mešani fleksibilni sklad    30 %
4.    KD Vitalnost, delniški            20 %

–    Situirana jesen
1.    KD Novi trgi, delniški            30 %
2.    KD Dividendni, delniški            35 %
3.    KD Prvi izbor, sklad delniških skladov    35 %

Najmanj 90 % sredstev KD Prvega izbora je naloženih v enote drugih skladov.
Pakete skladov je mogoče skleniti na sedežu družbe KD Skladi, prek spletne poslovalnice KD Skladi.net ali v poslovalnicah KD Finančna točka (v prostorih Adriatic Slovenice d.d.), ki so navedene na spletni strani www.kd-skladi.si.

* Paketi skladov so bili oblikovani v letu 2013. Navedeni donosi prikazujejo kumulativen donos skladov iz paketa Popotnica za življenje v preteklih petih letih, ob upoštevanju razporeditev sredstev ob vsakem vplačilu med sklade glede na utež posameznega sklada v paketu: KD Novi trgi, delniški – 35 %, KD Prvi izbor, sklad delniških skladov – 15 %, KD Galileo, mešani fleksibilni sklad – 30 %, KD Vitalnost, delniški –- 20 %.

Pretekla donosnost naložbe v sklad ni pokazatelj njene donosnosti v prihodnosti. Gibanje vrednosti enote premoženja posameznega sklada je v veliki meri odvisno od stanja na kapitalskih trgih. Vrednost enote premoženja lahko raste ali pada, zato so tudi prihodnji donosi lahko večji ali manjši kot v preteklosti. Obstaja verjetnost, da vlagatelj med varčevanjem ne dobi povrnjenih vseh sredstev, ki jih je vložil v sklad. Vstopni stroški in davki, ki jih morda plača vlagatelj in ki bi sicer zmanjšali prikazano donosnost, v izračunu niso upoštevani. Vstopni stroški se pri vplačilih v varčevalni paket ne zaračunajo, sicer pa najvišji vstopni stroški za sklade KD Galileo, KD Rastko, KD Balkan, KD Novi trgi, KD Surovine in energija, KD Tehnologija, KD Vitalnost, KD Indija – Kitajska, KD Latinska Amerika, KD Vzhodna Evropa in KD Dividendni znašajo 3 %, za KD Bond in KD Prvi izbor pa 2 %. Vstopni stroški se v primeru višjih vplačil zmanjšajo skladno z lestvico, objavljeno na spletni strani www.kd-skladi.si.KD MM nima vstopnih stroškov. Najvišji izstopni stroški znašajo 2,5 % in se zaračunajo le pri izplačilu sredstev iz varčevalnega paketa, če od prvega vplačila v paket še ni minilo 5 let. KD Bond in KD MM nimata izstopnih stroškov. Tečajnica je objavljena v časnikih Delo, Dnevnik, Finance in Večer. Rezultati do leta 2012 so bili doseženi pod pogoji, ki se več ne uporabljajo.

SINTETIČNI KAZALNIK TVEGANJ IN DONOSA

Sintetični kazalnik tveganja in donosa kaže razmerje med tveganjem in potencialnim donosom naložbe v sklad. Temelji na nihanju vrednosti enote premoženja sklada (VEP) v zadnjih 5 letih. Pretekli podatki, ki se uporabljajo pri izračunu kazalnika, niso nujno zanesljiv pokazatelj profila tveganj sklada v prihodnosti. Ni zagotovljeno, da bo kategorija tveganj in donosa ostala nespremenjena, saj se kategorizacija sklada sčasoma lahko spremeni. Najnižja kategorija na lestvici ne pomeni naložbe brez tveganja.

Sašo Smigić, KD Skladi

V prvi polovici leta 2013 je 52 odstotkov evropskih bank, ki so že poročale svoje rezultate, preseglo pričakovanja glede dobičkov. Kljub znižanju pričakovanj glede prihodnjih dobičkov pa do konca leta še vedno pričakujejo povprečno 21-odstotno rast dobičkov. Sočasno se večina slovenskih bank še vedno spopada z velikimi izgubami, iščejo načine za zagotavljanje vsaj minimalne kapitalske ustreznosti in podaljšujejo roke za dokapitalizacijo.

NLB, največji slovenski banki, je bilančna vsota v prvi polovici leta, glede na konec leta 2012, upadla za okoli 3,4 odstotka, izguba je presegla 91 milijonov evrov, banka pa je oblikovala za 145 milijonov evrov novih slabitev in rezervacij. Bilančna vsota NKBM je upadla za 2,2 odstotka, imeli pa so čisto izgubo v višini 44,2 milijona evrov in oblikovali za približno 58,6 milijona novih slabitev in rezervacij. Banka je v prvi polovici leta 2013 izvedla dokapitalizacijo, kapitalska ustreznost pa je na dan 30. 6. 2013 znašala zgolj 8,71 odstotka.

Abanka, tretja največja slovenska banka, se osredotoča predvsem na krepitev kapitalske ustreznosti, Banka Slovenije pa ji je rok za dokapitalizacijo podaljšala do konca leta 2013. Njena bilančna vsota je v prvi polovici leta upadla za 4,5 odstotka, pred seboj pa ima težko nalogo iskanja zunanjih investitorjev za dokapitalizacijo. V prvi polovici leta je oblikovala za približno 38 milijona evrov dodatnih slabitev in čisto izgubo v višini okoli 19 milijona evrov.

Mogoče manj odmevne, vendar zaradi prepletenosti krhkega bančnega sistema prav tako pomembne so tudi težave manjših bank v Sloveniji, predvsem Factor banke in Probanke, ki obe iščeta zunanje investitorje za zagotovitev potrebnih sredstev in s tem obstoj banke. V začetku avgusta je skupščina Factor banke izglasovala potrebno dokapitalizacijo v višini največ 50 milijonov evrov, v dveh obrokih. Prvo polovico sredstev, najmanj 19 milijonov evrov, morajo pridobiti najkasneje do konca avgusta. Mariborski Probanki je Banka Slovenije do konca septembra 2013 podaljšala rok za izvedbo potrebne dokapitalizacije. Glede na javne objave Probanka zdaj vodi pogovore s petimi možnimi investitorji za izvedbo potrebne dokapitalizacije do konca decembra 2013.

Novi guverner Banke Slovenije bo imel poleg večjih bank polne roke dela tudi z manjšimi slovenskimi bankami, ki lahko zaradi prepletenosti bančnega poslovanja še dodatno oslabijo že tako krhek bančni sistem Slovenije. Rešitev bo očitno potrebna za več kot le tri največje igralce na trgu, znesek pa bo, kot je bilo že večkrat povedano, verjetno v proračunu presegel predvidenih 1,5 milijarde evrov.

Petra Lesjak, CFA, pomočnica direktorja naložbenega sektorja – vodja upravljanja dobro poučenih vlagateljev, KD Skladi