Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

Pretekli teden je dogajanje na delniškem trgu minilo v znamenju dopustniškega predaha, saj so bili premiki na borzi minimalni in brez pomembnejših novic. Glavna tematika tedna je bil dogovor o srečanju predsednika ZDA Donalda Trumpa in ruskega predsednika Vladimirja Putina, ki je predvideno v ta teden, v petek, na Aljaski. Tam naj bi potekali mirovni pogovori, pri katerih bo v ospredju ohranjanje političnega dialoga med ZDA in Rusijo o zaključku vojaških spopadov na meji med Ukrajino in Rusijo.

 

PRIJAVITE SE NA FINANČNI POSVET

 

Evroobmočje med gospodarskim zagonom in inflacijskimi izzivi

Slednje ima lahko spodbudno noto za vlagatelje v evro območju, saj bi konec vojne lahko pomenil dodaten pritok kapitala. Prav tako v Evropi opažamo spodbudne znake okrevanja gospodarstva, saj zadnji podatki kažejo ekspanzijo vsesplošne ekonomske aktivnosti, katera se je povzpela na najvišjo vrednost v preteklih štirih mesecih. To je dobra novica za ECB, katera je uspešno zajezila rast cen, a s tem močno zavrla lokalna gospodarstva. Zdi se, da je vodstvo Evropske centralne banke z 2-odstotno temeljno obrestno mero sorazmerno spodbudilo gospodarsko aktivnost, a v prihodnje bo na odločitev ECB najverjetneje vplivala predvsem inflacija, katero bo povzročil bilateralni sporazum med Evropsko unijo ter ZDA. Indeks cen proizvajalcev se je namreč na mesečni ravni zvišal za 0,8 odstotka, kar lahko povzroči vnovičen cikel višjih cen in posledično tudi cikel višjih obrestnih mer.

Trump išče novega predsednika Fed: Waller v ospredju

Na drugi strani Atlantika je predsednik Donald Trump je oblikoval ožji seznam kandidatov za naslednika predsednika Fed Jeroma Powella. Za naslednika se predvsem omenja Kevina Hassetta, Kevina Warsha ter Fed guvernerja Christopherja Wallerja, ki se po poročanju Bloomberga zadnje dni kaže kot favorit. Med preostalimi imeni sta še James Bullard in Marc Sumerlin. Napovedni trgi trenutno največ možnosti pripisujejo Wallerju, a neuradni signali iz Bele hiše nakazujejo, da ameriški predsednik predvsem ocenjuje pripravljenost kandidatov na znižanje obrestnih mer.

Trump z 100-odstotnimi carinami na čipe krepi pritisk za domačo proizvodnjo

Trump se je prav tako vnovično poslužil taktike uveljavljanja carin, tokrat naj bi šlo za 100-odstotne carine na uvožene polprevodniške čipe. S tem želi predsednik spodbuditi domačo proizvodnjo najnaprednejših polprevodnikov. Kljub temu, da najnaprednejši proizvajalec polprevodnikov TSMC že gradi obrat v Združenih državah, si ameriška administracija prizadeva za še večje investicije v tehnologijo, ki preko jezikovnih modelov omogoča umetno inteligenco. Največji proizvajalec polprevodnikov, TSMC, je julija, ob trajno močnem povpraševanju ključnih strank, kot sta Nvidia in AMD, povečal prihodke za 26 % na 10,8 milijarde ameriških dolarjev. V preteklem tednu je delnica podjetja dosegla rekordno vrednost ob 3-odstotni rasti, zlasti zaradi ameriških carin, od katerih bo TSMC izvzet zaradi vlaganja v proizvodnjo v ZDA.

Svetovni trgi v pričakovanju srečanja »Jackson Hole«

Svetovni trgi ostajajo v pričakovanju srečanja »Jackson Hole«, kjer bo 22. avgusta govoril predsednik Fed Jerome Powell. Kapitalski trgi ocenjujejo, da bo predsednik Fed zaradi nekoliko slabše slike na trgu dela govoril tudi o preventivnem znižanju obrestnih mer za 0,25-odstotne točke.

V prihodnjem tednu bodo vlagatelji pozorno spremljali objave četrtletnih poslovnih rezultatov večjih podjetij, med katerimi izstopajo Cisco, Alibaba in JD.com.

NASVET ZA VLAGATELJE:

Ključno ostaja dejstvo, da mora biti premoženje primerno razpršeno na vse naložbene razrede, torej na denar, obveznice, delnice ter ostale alternativne naložbe. V zadnjih tednih pa se kaže, zakaj tudi znotraj posameznih razredov ne smemo zanemariti geografske razpršitve. Iz investicijskega pogleda je razpršenost edino zastonj kosilo, ki smo ga vlagatelji deležni.

Za tiste bolj dolgoročno naravnane vlagatelje delniški trg, kljub povečani nihajnosti, ostaja privlačen. Ohranjamo izpostavljenost do globalnih in ameriških delnic skozi sklade Generali Globalni in Generali Amerika. Tudi Generali Tehnologija ostaja v osnovni košarici. Demografski in zdravstveni trendi pozitivno vplivajo tudi na dolgoročne obete za sklad Generali Vitalnost, ki z večjo utežjo v panogi zdravstva predstavlja način kako zmanjšati tveganje delniškega dela portfelja, vendar pa Trumpove napovedi o omejevanju cen zdravil v ZDA na krajši rok predstavljajo tveganje za povečanje volatilnosti. Sklad Generali Vitalnost naj zato predstavlja do 10 % celotnega portfelja.

Ob predpostavki sprejemanja pravilnih političnih odločitev lahko v Evropi in na Kitajskem pričakujemo nadaljevanje pozitivnega gibanja delniških trgov. Vlagatelj lahko ciljno dolgoročno sestavo premoženja dopolni tudi z »začimbami«, vendar med 5 do največ 10 odstotkov celotnega premoženja vloženega v posamezen ožje geografsko usmerjen sklad. Za evropske delnice z kombinacijo skladov Generali Rastko Evropa in regionalno usmerjenega sklada Generali Jugovzhodna Evropa, na trgih v razvoju je primerna izbira sklad Generali Indija – Kitajska. Trgi v razvoju sicer ostajajo bolj volatilni zaradi političnega in ekonomskega položaja. Tudi zaradi nizkih vrednotenj in dejstva, da je kitajska država vseeno sprejela ukrepe za izboljšanje položaja, ostajajo kitajske delnice dolgoročno privlačna špekulativna naložba. Obenem sklad Generali Indija – Kitajska ponuja tudi indijske delnice. Indijska gospodarska rast ostaja zelo visoka, podjetja pa uspešno osvajajo srca vse bogatejših indijskih potrošnikov. Trumpove dodatne tarife na uvoz iz Indije so v zadnjih tednih povzročile manjšo korekcijo na indijskih borzah, a dolgoročni obeti ostajajo pozitivni. Sklad Generali Indija – Kitajska ohranja potencial rasti, a nihanja in tveganja so tu večja kot pri globalno razpršenih skladih.

Zaradi dinamike na trgih in politike centralnih bank ostajajo smiselno orodje za razpršitev in zmanjšanje nihajnosti celotnega portfelja dolgoročne evropske obveznice, ki so zastopane v skladu Generali Bond.

 

PRIJAVITE SE NA FINANČNI POSVET

 

 

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

Indeks S&P 500 je v preteklem tednu, na krilih optimizma in carinskega dogovora Evropske unije, sprva še dosegal nove rekorde, nato pa v četrtek zašel v rdeče in na tedenski ravni padel za 2,5 odstotka. Padec je sledil novim ameriškim carinskim ukrepom, ki so prizadeli predvsem Kanado, Švico ter Brazilijo, in slabi julijski sliki na ameriškem trgu dela. Julija je bilo namreč na novo ustvarjeno precej manj delovnih mest od pričakovanj. Dodatno je negativen odziv vlagateljev povzročil popravek o novih delovnih mestih za mesec maj in junij, saj je bilo sprva poročano o četrt milijona ustvarjenih delovnih mest več, kot jih je bilo v resnici. Vse skupaj je voda na mlin Trumpu, saj šibak trg dela pomeni večji pritisk na Ameriško centralno banko, da ta zniža obrestne mere.

 

PRIJAVITE SE NA FINANČNI POSVET

 

Tehnološki velikani navdušili – razen Amazona

Microsoft in matična družba Facebooka, Meta, sta navdušila vlagatelje z odličnimi četrtletnimi rezultati. Skupaj sta v le enem dnevu povečala svojo tržno vrednost za pol bilijona dolarjev. Microsoft je dokazal, da se milijardne naložbe v umetno inteligenco izplačajo, saj sta prodaji Azure oblaka in Copilot orodij presegli pričakovanja. Podjetje iz Seattla je napovedalo rekordnih 30 milijard dolarjev naložb že v tem četrtletju. Tudi Meta ni ostala dolžna pri napovedi svojih investicij, ki jih v tem letu ocenjuje na 72 milijard dolarjev. Izvršni direktor, Mark Zuckerberg, vztraja pri agresivnem razvoju »superinteligence«, čeprav to pomeni visoke stroške. Te pri Meti opravičujejo z vse višjimi zaslužki iz oglaševanja, ki so rezultat napredka pri umetni inteligenci. Na drugi strani je Amazon tokrat razočaral. Kljub temu da je podjetje objavilo 17,5 odstotkov višje prihodke od napovedi, so vlagatelji ostali ravnodušni ob slabših rezultatih njihovih storitev v oblaku, ki so zaostali v primerjavi s tekmecema, Microsoftom in Googlom.

Nepričakovane švicarske carine in strm padec Novo Nordiska

Četudi evropska borza, zaradi švicarskega praznika v petek, še ni odreagirala na nepričakovane 39-odstotne carine na švicarsko blago, je indeks STOXX Europe 600 končal teden v rdečem pri -2,57-odstotka. Teden iz nočnih mor je doživel danski farmacevt Novo Nordisk, znan po zdravilih za hujšanje Wegovy in Ozempic. Delnica podjetja, katerega tržna kapitalizacija je bila še pred kratkim večja od danskega BDP-ja, je »shujšala« za več kot 30 odstotkov zgolj v zadnjem tednu. Slabša napoved prihodkov za leto 2025, konkurenca generičnih kopij na ameriškem trgu in menjava izvršnega direktorja so potisnili delnico nekoč največjega evropskega podjetja na najnižji nivo po juliju leta 2021.

Slovenski trg vztrajno raste, Krka in Luka Koper v ospredju

Ljubljanski SBITOP je dobro kljuboval preostali Evropi in v preteklem tednu pridobil 0,5 odstotka. Zgodba tedna je bila delnica Krke, ki je prvič dosegla mejo 200 evrov, in Luke Kopra, katerega delnice se ne ustavljajo in so letos zrasle že za 65 odstotkov. Slovenska inflacija se je julija na letni ravni dvignila in ustavila pri 2,8 odstotkih, kar je nekoliko več od inflacije v evrskem območju, kjer se je ta stabilizirala pri 2 odstotkih. Na drugi strani Atlantika je Ameriška centralna banka v preteklem tednu že petič zapored ohranila obrestno mero nedotaknjeno. Dva člana odbora, Bowman in Waller, sta glasovala proti in si prizadevala za nižanje obresti ob vse slabši sliki na trgu dela. To je bil prvi primer, da sta dva člana glasovala proti konsenzu v zadnjih treh desetletjih, kar kaže na vse večje razhajanje mnenj med člani Feda in težavnost naloge, s katero se sooča centralna banka.

Pričakovani četrtletni rezultati in napetost pred objavo Novo Nordiska

V tem tednu pričakujemo četrtletne rezultate še za petino delnic iz indeksa S&P 500 – tudi za podjetje Uber, za katerega se napoveduje 15-odstotna rast prihodkov. Analitiki bodo podrobneje spremljali njihov odziv na robotaksi konkurenco, ki mu jo vse resneje predstavljata Tesla in Googlovo podjetje Waymo. Nervozno jutrišnji dan pričakujejo pri Novo Nordisku, saj po hladnem tušu v preteklem tednu, ne želijo razočarati svojih vlagateljev še z rezultati preteklega četrtletja.

 

NASVET ZA VLAGATELJE:

Ključno ostaja dejstvo, da mora biti premoženje primerno razpršeno na vse naložbene razrede, torej na denar, obveznice, delnice ter ostale alternativne naložbe. V zadnjih tednih pa se kaže, zakaj tudi znotraj posameznih razredov ne smemo zanemariti geografske razpršitve. Iz investicijskega pogleda je razpršenost edino zastonj kosilo, ki smo ga vlagatelji deležni.

Za tiste bolj dolgoročno naravnane vlagatelje delniški trg, kljub povečani nihajnosti, ostaja privlačen. Ohranjamo izpostavljenost do globalnih in ameriških delnic skozi sklade Generali Globalni in Generali Amerika. Tudi Generali Tehnologija ostaja v osnovni košarici. Demografski in zdravstveni trendi pozitivno vplivajo tudi na dolgoročne obete za sklad Generali Vitalnost, ki z večjo utežjo v panogi zdravstva predstavlja način kako zmanjšati tveganje delniškega dela portfelja, vendar pa Trumpove napovedi o omejevanju cen zdravil v ZDA na krajši rok predstavljajo tveganje za povečanje volatilnosti. Sklad Vitalnost naj zato predstavlja do 10 % celotnega portfelja.

Ob predpostavki sprejemanja pravilnih političnih odločitev lahko v Evropi in na Kitajskem pričakujemo nadaljevanje pozitivnega gibanja delniških trgov. Bo pa nihajnost še nekaj časa prisotna. Vlagatelj lahko ciljno dolgoročno sestavo premoženja dopolni tudi z »začimbami«, vendar med 5 do največ 10 odstotkov celotnega premoženja vloženega v posamezen ožje usmerjen sklad. Evropske delnice z kombinacijo skladov Generali Rastko Evropa in regionalno usmerjenega sklada Generali Jugovzhodna Evropa, na trgih v razvoju je primerna izbira sklad Generali Indija – Kitajska. Trgi v razvoju sicer ostajajo bolj volatilni zaradi političnega in ekonomskega položaja. Svetla izjema je Indija. Tudi zaradi nizkih vrednotenj in dejstva, da je kitajska država vseeno sprejela ukrepe za izboljšanje položaja, ostajajo kitajske delnice dolgoročno privlačna špekulativna naložba. Obenem sklad Generali Indija – Kitajska ponuja tudi indijske delnice. Indijska gospodarska rast ostaja zelo visoka. Indijska podjetja uspešno osvajajo srca vse bogatejših indijskih potrošnikov. Sklad Generali Indija – Kitajska ohranja potencial rasti, a nihanja in tveganja so tu večja kot pri globalno razpršenih skladih.

Zaradi dinamike na trgih in politike centralnih bank ostajajo smiselno orodje za razpršitev in zmanjšanje nihajnosti celotnega portfelja dolgoročne evropske obveznice, ki so zastopane v skladu Generali Bond.

 

PRIJAVITE SE NA FINANČNI POSVET

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

V preteklem tednu je bil v središču pozornosti preboj na področju trgovinske politike Združenih držav, saj sta bila sklenjena trgovinska sporazuma z Evropsko unijo in Japonsko. Dogovora sta namreč preprečila uvedbo strožjih carin, napovedanih za 1. avgust, kar je zagotovilo olajšanje na svetovnih kapitalskih trgih. Namesto sprva predvidenih 30-odstotnih carin je bilo za evropsko in japonsko blago določena 15-odstotna carinska stopnja. V zameno za nižje stopnje carin na izvozne dobrine sta partnerici pristali na stomilijardne naložbe v ameriško gospodarstvo oziroma na večje nakupe ameriških energentov in kmetijskih izdelkov.

 

PRIJAVITE SE NA FINANČNI POSVET

Novi rekord za indeks S&P 500

Zaključni tečaj indeksa S&P 500 je bil pretekli teden zopet rekorden, saj se je po petih zaporednih dneh povzpel na rekordno vrednost 6.388 točk. Rast v preteklih tednih temelji na trgovinskih sporazumih, šibkejšemu dolarju in ugodnih poslovnih rezultatih večjih družb. Matična družba brskalnika Google, družba Alphabet, je presegla pričakovanja s 14-odstotno rastjo prihodkov in 19-odstotno rastjo dobička. Po besedah izvršnega direktorja Sundarja Pichaija je bila osnova uspešnega poslovanja uvedba umetne inteligence v iskalnik, nadaljnja rast platforme YouTube in računalništva v oblaku, ki je zabeležil 32-odstotno medletno rast in predstavljal 13,6 milijarde dolarjev prihodkov družbe Alphabet. Slabše se je odrezala Tesla, ki zaostaja za donosi preostalih delnic »veličastnih sedem«. Tesla je v drugem četrtletju letošnjega leta zabeležila 12-odstoten upad prihodkov, kar predstavlja najstrmejši četrtletni upad v zadnjem desetletju. Podjetje se je ob poročanju usmerilo predvsem v prihodnost in omenjalo strateški prehod k avtonomnim taksijem ter načrtovanemu cenovno dostopnemu modelu, ki ga lahko pričakujemo do konca leta. Tesla je v začetku tega meseca izrecno zavrnila možnost združitve z xAI, vendar je Elon Musk napovedal, da bodo delničarji novembra glasovali o morebitni investiciji Tesle v njegovo podjetje umetne inteligence.

Močan poskok japonskega Nikkeia

Japonski Nikkei je v začetku tedna poskočil za skoraj 4 odstotke in se približal lanskim rekordom. Indeks je od aprilske korekcije pridobil že 33 odstotkov, predvsem po zaslugi okrevanja avtomobilskega sektorja, ki predstavlja četrtino japonskega izvoza. Kljub temu je splošno stališče na trgu, da so vlagatelji velik del pričakovanega geopolitičnega izboljšanja že vračunali v cene, kar pomeni začasno umiritev nadaljnje rasti.

Rast tudi na Ljubljanski borzi

Slovenski SBITOP je v preteklem tednu pridobil 2,2 odstotka. Izstopali sta delnici Petrola in Luke Koper, ki sta zrasli za več kot 5 odstotkov. Interes za sodelovanje z Luko Koper in Letališčem Edvarda Rusjana je izrazil arabski logistični koncern DP World. V preteklem tednu je imela delnica Krke svoj presečni datum, po katerem novi delničarji niso več upravičeni do letošnje 8,25-evrske dividende, za znesek katere je posledično zdrsnila tudi cena delnice.

Prihajajo ključni podatki in odločitve centralnih bank

V prihodnjem tednu nas čaka obilico četrtletnih rezultatov in ekonomskih kazalnikov, ki bodo vplivali na premike na delniških kot tudi dolžniških trgih. V sredo se bo sestala ameriška centralna banka in tako zadnjič pred poletnim premorom podala odločitev o temeljni obrestni meri, za katero se pričakuje, da bo ostala na trenutni ravni 4.2 5–4.5%. Centralna banka bo prav tako podala predhodno oceno BDP za drugo četrtletje, kjer se bodo ekonomisti predvsem osredotočali na posledice carin na rast ameriškega gospodarstva. Na drugi strani Atlantika je ECB v preteklem tednu ustavila cikel zniževanja obrestnih mer po osmih zaporednih znižanjih.

Nadaljevanje sezone objav četrtletnih rezultatov

Finančni trgi bodo posebno pozorni na objave rezultatov preostalih podjetij iz »veličastnih sedem«. Pred objavo ne primanjkuje optimizma glede družbe Microsoft, za katerega se napoveduje 14-odstotna rast prihodkov. Pred to sezono četrtletnih objav se je za podjetja iz indeksa S&P 500 napovedovala rast dobička na delnico v bližini 5 odstotkov. Po več kot tretjini objavljenih rezultatov je le petina podjetij zaostala za pričakovanji, povprečna rast dobička na delnico pa se je gibala pri 6,4 odstotka.

 

NASVET ZA VLAGATELJE:

Ključno ostaja dejstvo, da mora biti premoženje primerno razpršeno na vse naložbene razrede, torej na denar, obveznice, delnice ter ostale alternativne naložbe. V zadnjih tednih pa se kaže, zakaj tudi znotraj posameznih razredov ne smemo zanemariti geografske razpršitve. Iz investicijskega pogleda je razpršenost edino zastonj kosilo, ki smo ga vlagatelji deležni.

Za tiste bolj dolgoročno naravnane vlagatelje delniški trg, kljub povečani nihajnosti, ostaja privlačen. Ohranjamo izpostavljenost do globalnih in ameriških delnic skozi sklade Generali Globalni in Generali Amerika. Tudi Generali Tehnologija ostaja v osnovni košarici. Demografski in zdravstveni trendi pozitivno vplivajo tudi na dolgoročne obete za sklad Generali Vitalnost, ki z večjo utežjo v panogi zdravstva predstavlja način kako zmanjšati tveganje delniškega dela portfelja, vendar pa Trumpove napovedi o omejevanju cen zdravil v ZDA na krajši rok predstavljajo tveganje za povečanje volatilnosti. Sklad Vitalnost naj zato predstavlja do 10 % celotnega portfelja.

Ob predpostavki sprejemanja pravilnih političnih odločitev lahko v Evropi in na Kitajskem pričakujemo nadaljevanje pozitivnega gibanja delniških trgov. Bo pa nihajnost še nekaj časa prisotna. Vlagatelj lahko ciljno dolgoročno sestavo premoženja dopolni tudi z »začimbami«, vendar med 5 do največ 10 odstotkov celotnega premoženja vloženega v posamezen ožje usmerjen sklad. Evropske delnice z kombinacijo skladov Generali Rastko Evropa in regionalno usmerjenega sklada Generali Jugovzhodna Evropa, na trgih v razvoju je primerna izbira sklad Generali Indija – Kitajska. Trgi v razvoju sicer ostajajo bolj volatilni zaradi političnega in ekonomskega položaja. Svetla izjema je Indija. Tudi zaradi nizkih vrednotenj in dejstva, da je kitajska država vseeno sprejela ukrepe za izboljšanje položaja, ostajajo kitajske delnice dolgoročno privlačna špekulativna naložba. Obenem sklad Generali Indija – Kitajska ponuja tudi indijske delnice. Indijska gospodarska rast ostaja zelo visoka. Indijska podjetja uspešno osvajajo srca vse bogatejših indijskih potrošnikov. Sklad Generali Indija – Kitajska ohranja potencial rasti, a nihanja in tveganja so tu večja kot pri globalno razpršenih skladih.

Zaradi dinamike na trgih in politike centralnih bank ostajajo smiselno orodje za razpršitev in zmanjšanje nihajnosti celotnega portfelja dolgoročne evropske obveznice, ki so zastopane v skladu Generali Bond.

 

PRIJAVITE SE NA FINANČNI POSVET

Trump proti centralni banki

Predsednik Trump si želi, da bi Fed znižal ključno obrestno mero in s tem spodbudil ameriško gospodarsko ter prispeval k manjšim izdatkom za obresti in posledično manjšim stroškom zadolževanja. Slednji se namreč kot odstotek BDP približujejo rekordnim vrednostim iz začetka 90. let. Trump je Powlla, ki ga je sicer v svojem prvem mandatu sam imenoval na ta položaj, prek socialnih omrežij že večkrat pozval k odstopu ter zagrozil, da ga bo »odpustil«, če položaja ne bo zapustil prostovoljno. Prav tako je članom sveta guvernerjev Feda že večkrat svetoval in namignil, kako naj glasujejo glede sprememb obrestne mere.

Mandat do 2026

Powllu se mandat na mestu predsednika Feda izteče maja 2026, v svetu guvernerjev pa šele leta 2028. Pravne možnosti, da ga Trump lahko razreši, so omejene, saj je ameriško vrhovno sodišče zatrdilo, da ima predsednik Feda posebno zaščito pred Trumpovim poskusom razrešitve in da ga ta ne more »odpustiti« samo zato, ker se ne strinja z ukrepi Feda. V iskanju drugih možnosti trenutno administracija pritiska na Powlla glede prenove prostorov Feda v Washingtonu, ki so prekoračili plan za 700 milijonov dolarjev in naj bi znašali 2,5 miljarde. Administracija to želi prikazati kot krivdo in Powllovo hudo kršitev odgovornosti.

Zvezna administracija se poigrava tudi z imenovanjem novega predsednika Feda že veliko prej, kot je to običajno, s čimer bi zmanjšali Powllov vpliv na sprotno odločanje. Trenutni favoriti za novega predsednika so menda štirje: Kevin Warsh (nekdanji član sveta guvernerjev), Christopher Waller (trenutni član sveta guvernerjev, ki je naklonjen nižanju obrestnih mer), Scott Bessent (trenutni finančni minister) in Kevin Hassett (trenutni direktor Trumpovega ekonomskega sveta). Druga dva kandidata sta najbližje Trumpu in bi lahko vplivala na politiko Feda skladno s Trumpovimi željami. Tovrstno kadrovanje s predsedniki Feda pa se v zgodovini ni vedno najbolje izšlo. Leta 1951 je predsednik ZDA Truman imenoval Williama McChesneyja Martina za predsednika Feda, češ da bo ta deloval v skladu z njegovimi željami, izkazalo pa se je, da je bil McChesney Martin utemeljitelj neodvisnosti Feda. Naslednik McChesneyja Martina Arthur Burns pa je v zgodovino zapisan kot predsednik Feda, ki se je uklonil željam takratne Nixonove administracije. Posledica tega je bilo obdobje visoke inflacije v 70. letih prejšnjega stoletja.

Neodvisnost centralne banke se je dandanes uveljavila kot pomemben element razvitih finančnih trgov in eden od branikov vmešavanja države v njihovo delovanje. Slednje se namreč pogosto dogaja v državah v razvoju in pogosto povzroči beg vlagateljev. Trumpovo vmešavanje v delo centralne banke in možnost nadzora nad njo sta pripomogla k upadu vrednosti ameriškega dolarja ter k nadaljevanju trenda zmanjševanja dolarskih naložb in večanja količine zlata v rezervah centralnih bank.

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

Pretekli teden je bilo veliko govora o prihodnosti predsednika Fed Jeroma Powella, ki je pod pritiskom trenutne ameriške administracije zaradi tega, ker ne podpira znižanja ključne obrestne mere. Kljub temu da inflacijski pritiski naraščajo in so se junija na mesečni ravni povečali za 0,3 %, ter znašajo 2,7 % na letni ravni, administracija Donalda Trumpa pritiska na Fed in si želi znižanja obrestnih mer. Administracija vrši pritisk na Powella zaradi prenove sedeža Fed v Washingtonu, ki je ob vrednosti 2,5 milijarde dolarjev krepko presegel predvidene stroške in bil po mnenju administracije, predrag. Prav tako Donald Trump za težko dostopne hipotekarne kredite krivi Powella, ki ga je sam imenoval na položaj v svojem prvem mandatu. Obrestne mere za 30-letne hipotekarne kredite so bile v petek pri 6,82 %. Na drugi strani sta glavna delniška indeksa znova dosegla rekordne ravni. S&P 500 je zabeležil že deveti rekord letos, tehnološki indeks Nasdaq pa je nadaljeval rast, predvsem zaradi odobritve izvoza Nvidiinih H20 čipov na kitajski trg. Vodilno kripto sredstvo bitcoin je doseglo novo rekordno vrednost, saj je preseglo mejo 122 tisoč dolarjev.

 

PRIJAVITE SE NA FINANČNI POSVET

 

Pritisk, prenova in prihodnost: vprašanja o Powellovi funkciji

Predsednik ZDA je večkrat Powella pozval k odstopu, napovedal, da ga bo razrešil ter nato vse zanikal oziroma označil namige o Powellovi morebitni razrešitvi kot malo verjetne. Čeprav Powellov mandat na predsedniškem mestu traja do maja 2026 (v Svetu guvernerjev Fed do januarja 2028), možnost razrešitve ni povsem izključena. Zakon iz leta 1913 namreč omogoča razrešitev predsednika Fed v primeru utemeljenega razloga ali zlorabe pooblastil, a so merila za to precej nejasna. Prav zaradi te pravne nedorečenosti do danes še nihče ni bil razrešen s položaja predsednika Fed pred iztekom mandata. Kljub temu nekateri menijo, da bi lahko med utemeljene razloge sodila tudi 700-milijonska prekoračitev stroškov pri prenovi sedeža Fed v Washingtonu. V primeru Powellovega odstopa ali razrešitve se kot eden izmed njegovih možnih naslednikov omenja član Sveta guvernerjev Fed, Christopher J. Waller, ki se zavzema za rez obrestnih mer že na julijskem zasedanju (30.7.). Po sredinih špekulacijah o Powellovi morebitni razrešitvi je vrednost dolarja začasno padla, nato pa se stabilizirala na predhodni ravni, predvsem zaradi dobrih podatkov o stanju ameriškega potrošnika.

Nvidia drvi proti 5 bilijonom, med ZDA in Kitajsko išče ravnotežje

Osrednje delniško ime iz sektorja umetne inteligence, Nvidia, pospešeno drvi proti tržni kapitalizaciji v višini 5 bilijonov dolarjev, pri čemer je po vrednosti že za 1 bilijon dolarjev prehitela Apple. Izvršni direktor podjetja Jensen Huang je pretekli teden obiskal Kitajsko, kjer je previdno usklajeval interese podjetja ter obeh držav (ZDA in Kitajske), ki si prizadevata za prevlado v sektorju umetne inteligence. Po visokih carinah in več poskusih ameriške administracije, da omeji prodajo naprednih čipov Kitajski, se je položaj delno stabiliziral z dovoljenjem za licenčno prodajo čipov H20. Istočasno je Kitajska uvedla kontrole izvoza osmih redkih kovin, ki so ključne za proizvodnjo električnih vozil in energetske tehnologije. Cena delnice Nvidie je pretekli trgovalni teden zaključila z novo rekordno vrednostjo ter zabeležila 4,5-odstotno rast.

Rekordni Netflix in močne banke zaznamujejo začetek sezone poročil

Pretekli teden se je začela tudi sezona objav finančnih rezultatov družb za drugo četrtletje. Netflix je v drugem četrtletju 2025 dosegel rekordne finančne rezultate, saj so prihodki narasli na 11,1 milijarde dolarjev (+16 % glede na lani), čisti dobiček pa na 3,1 milijarde dolarjev (+46 %). Delnica je letos že pridobila kar 43 %. Ameriški finančni sektor je v drugem četrtletju beležil izjemne rezultate, predvsem zaradi volatilnosti, ki jo je povzročila trgovinska politika ZDA. Goldman Sachs je v trgovanju z delnicami dosegel rekordnih 4,3 milijarde dolarjev prihodkov, kar je 36 % več kot leto prej. Pozitivne rezultate so zabeležile tudi druge velike banke, kot so JPMorgan, Wells Fargo in Morgan Stanley, ki so presegle pričakovanja glede dobička. Bank of America je poročala o mešanih rezultatih, saj je dobiček presegel napovedi, a so prihodki zaostali za pričakovanji.

Kitajska na poti k cilju: robustna rast in optimizem na trgih

Kitajski borzni trg je trgovanje tudi zaključil pozitivno s približno 3 % rastjo, kjer je vzvod za rast bil v izjemnih podatkih BDP-ja kitajskega gospodarstva, ki je v drugem četrtletju 2025 zabeležilo 5,2-odstotno rast na letni ravni, kar je nekoliko preseglo pričakovanja analitikov in državo postavlja na dobro pot za dosego letnega cilja okoli 5 %. Kljub šibkemu domačemu povpraševanju rast poganjajo izvoz, investicije in industrijska proizvodnja, zlasti v visokotehnoloških sektorjih, kot so robotika in nova energetska vozila.

NASVET ZA VLAGATELJE:

Ključno ostaja dejstvo, da mora biti premoženje primerno razpršeno na vse naložbene razrede, torej na denar, obveznice, delnice ter ostale alternativne naložbe. V zadnjih tednih pa se kaže, zakaj tudi znotraj posameznih razredov ne smemo zanemariti geografske razpršitve. Iz investicijskega pogleda je razpršenost edino zastonj kosilo, ki smo ga vlagatelji deležni.

Za tiste bolj dolgoročno naravnane vlagatelje delniški trg, kljub povečani nihajnosti, ostaja privlačen. Ohranjamo izpostavljenost do globalnih in ameriških delnic skozi sklade Generali Globalni in Generali Amerika. Tudi Generali Tehnologija ostaja v osnovni košarici. Demografski in zdravstveni trendi pozitivno vplivajo tudi na dolgoročne obete za sklad Generali Vitalnost, ki z večjo utežjo v panogi zdravstva predstavlja način kako zmanjšati tveganje delniškega dela portfelja, vendar pa Trumpove napovedi o omejevanju cen zdravil v ZDA na krajši rok predstavljajo tveganje za povečanje volatilnosti. Sklad Vitalnost naj zato predstavlja do 10 % celotnega portfelja.

Ob predpostavki sprejemanja pravilnih političnih odločitev lahko v Evropi in na Kitajskem pričakujemo nadaljevanje pozitivnega gibanja delniških trgov. Bo pa nihajnost še nekaj časa prisotna. Vlagatelj lahko ciljno dolgoročno sestavo premoženja dopolni tudi z »začimbami«, vendar med 5 do največ 10 odstotkov celotnega premoženja vloženega v posamezen ožje usmerjen sklad. Evropske delnice z kombinacijo skladov Generali Rastko Evropa in regionalno usmerjenega sklada Generali Jugovzhodna Evropa, na trgih v razvoju je primerna izbira sklad Generali Indija – Kitajska. Trgi v razvoju sicer ostajajo bolj volatilni zaradi političnega in ekonomskega položaja. Svetla izjema je Indija. Tudi zaradi nizkih vrednotenj in dejstva, da je kitajska država vseeno sprejela ukrepe za izboljšanje položaja, ostajajo kitajske delnice dolgoročno privlačna špekulativna naložba. Obenem sklad Generali Indija – Kitajska ponuja tudi indijske delnice. Indijska gospodarska rast ostaja zelo visoka. Indijska podjetja uspešno osvajajo srca vse bogatejših indijskih potrošnikov. Sklad Generali Indija – Kitajska ohranja potencial rasti, a nihanja in tveganja so tu večja kot pri globalno razpršenih skladih.

Zaradi dinamike na trgih in politike centralnih bank ostajajo smiselno orodje za razpršitev in zmanjšanje nihajnosti celotnega portfelja dolgoročne evropske obveznice, ki so zastopane v skladu Generali Bond.

 

PRIJAVITE SE NA FINANČNI POSVET

 

 

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

Minuli teden je dogajanje na kapitalskih trgih zaznamoval zgodovinski dogodek družbe Nvidia, ki je postala prva družba na borzi s tržno kapitalizacijo nad 4 bilijoni ameriških dolarjev. Letni donos v višini 22 % prikriva dramatično gibanje cene delnic visoko tehnološkega velikana, saj so se delnice družbe od aprilskega dna povzpele za kar 90 %. Ključni pogoj za vnovično rast so visoka pričakovanja za povpraševanje po umetni inteligenci ter centralna vloga naprednih polprevodnikov. Kljub pozitivnim finančnim rezultatom pa zgodba podjetja ni brez senčne strani, saj podjetju grozi regulatorni pritisk s strani ameriške administracije in nove konkurence s strani podjetij AMD in Broadcom.

 

PRIJAVITE SE NA FINANČNI POSVET

 

Trump z novimi carinami pretresa trge: 50 % davek na brazilski uvoz in rekordne carine za EU in Mehiko

Ponovno je kapitalske trge presenetil ameriški predsednik Donald Trump, ki je napovedal drastične carine na uvoz iz 20 držav, kar bi lahko sprožilo novo poglavje v globalnih trgovinskih odnosih. Med najbolj izpostavljenimi sta Evropska unija in Mehika, za kateri je predvidena 30 % carina na vse dobrine, medtem ko bi za Kanado veljala 35 % carina. Te carine naj bi začele veljati 1. avgusta, če do takrat med posamezno državo in ZDA ne bo sklenjen trgovinski sporazum. Trump ni ostal dolžan niti novim političnim voditeljem v Braziliji, katerim je zaradi preiskovalnega postopka o domnevnem poskusu političnega udara proti nekdanjemu predsedniku in Trumpovemu zavezniku Jairu Bolsonaru, napovedal 50 % carino na uvoz dobrin iz Brazilije. 50 % carina na uvoz bakra je povzročila 12 % skok cene terminskih pogodb na kovino. Na kapitalskem trgu je to znova vzbudilo bojazen, da bomo v prihodnjih mesecih priča vse večji razliki med nominalnimi in efektivnimi tarifnimi stopnjami. Razkorak, ki je posledica kvot, zamikov pri uveljavitvi ukrepov in geografske prerazporeditve uvoza, še dodatno onemogoča zanesljive ekonomske napovedi.

Krka piše zgodovino: rekordne dividende in 40 % rast borznega indeksa SBITOP

Izjemen teden je doživela tudi slovenski borza, kjer je Krka s potrjenimi rekordnimi dividendami in odličnimi poslovnimi rezultati postavila nov zgodovinski rekord. Tako je pripomogla k več kot 40 % letnemu donosu indeksa SBITOP, kjer so izjemne donose prispevale tudi preostale delnice bančno-zavarovalniškega sektorja. Slovenija se tako lahko ponaša z drugim najboljšim skupnim donosom na svetu (vključujoč z dividendami) merjeno v EUR.

Prihajajo novi podatki o inflaciji, obrestnih merah Fed in četrtletni rezultati družb: ključni teden za trge doma in v ZDA

Dogodki prihodnjega tedna bodo pod drobnogled postavili nadaljnji razplet carinske politike ZDA in njeno implementacijo v praksi. V torek bodo znani najnovejši podatki o inflaciji v ZDA, ki bodo kritični do pričakovanj glede obrestne politike pred naslednjim zasedanjem Fed. Analitiki bodo nedvomno pod drobnogled vzeli tudi finančne rezultate največjih ameriških bank, ki naznanjajo začetek sezone četrtletnih poročil. V Sloveniji pa bo pozornost usmerjena na četrtletna poročila Petrola in Triglava.

NASVET ZA VLAGATELJE:

ZDA so za tri tedne podaljšale rok za sklenitev novih trgovinskih sporazumov z večino mednarodnih partnerjev. Prvotni rok je bil 9. julij. Zaradi pomanjkanja bistvenega napredka pri carinski pobudi, ki jo je sprožil predsednik Donald Trump, je bil rok zdaj prestavljen na 1. avgust. Začasni trgovinski sporazum z Združenim kraljestvom je bil že dosežen. Določa pavšalno carino v višini 10 % in številne izjeme, kar je skupaj približno trikrat več od povprečne stopnje prejšnjih let. ZDA so napovedale tudi 50-odstotno uvozno carino za baker. Nadaljnji ukrepi za farmacevtsko in polprevodniško industrijo se pričakujejo 1. avgusta. Naslednji trije tedni bodo verjetno odločilni za številne trgovinske partnerice ZDA. Do 1. avgusta imajo čas, da se pogajajo o koncesijah in se izognejo grožnji kazenskih carin. V gospodarskih obetih za Združene države ne vidimo bistvenih sprememb in še naprej pričakujemo umirjeno rast v višini 1,4 % za celotno leto. Makroekonomska slika je kljub številnim opozorilom, da bi lahko ZDA zdrsnile v recesijo, še naprej dokaj dobra.

Ključno ostaja dejstvo, da mora biti premoženje primerno razpršeno na vse naložbene razrede, torej na denar, obveznice, delnice ter ostale alternativne naložbe. V zadnjih tednih pa se kaže, zakaj tudi znotraj posameznih razredov ne smemo zanemariti geografske razpršitve. Iz investicijskega pogleda je razpršenost edino zastonj kosilo, ki smo ga vlagatelji deležni.

Za tiste bolj dolgoročno naravnane vlagatelje delniški trg, kljub povečani nihajnosti, ostaja privlačen. Ohranjamo izpostavljenost do globalnih in ameriških delnic skozi sklade Generali Globalni in Generali Amerika. Tudi Generali Tehnologija ostaja v osnovni košarici. Demografski in zdravstveni trendi pozitivno vplivajo tudi na dolgoročne obete za sklad Generali Vitalnost, ki z večjo utežjo v panogi zdravstva predstavlja način kako zmanjšati tveganje delniškega dela portfelja, vendar pa Trumpove napovedi o omejevanju cen zdravil v ZDA na krajši rok predstavljajo tveganje za povečanje volatilnosti. Sklad Vitalnost naj zato predstavlja do 10 % celotnega portfelja.

Ob predpostavki sprejemanja pravilnih političnih odločitev lahko v Evropi in na Kitajskem pričakujemo nadaljevanje pozitivnega gibanja delniških trgov. Bo pa nihajnost še nekaj časa prisotna. Vlagatelj lahko ciljno dolgoročno sestavo premoženja dopolni tudi z »začimbami«, vendar med 5 do največ 10 odstotkov celotnega premoženja vloženega v posamezen ožje usmerjen sklad. Evropske delnice z kombinacijo skladov Generali Rastko Evropa in regionalno usmerjenega sklada Generali Jugovzhodna Evropa, na trgih v razvoju je primerna izbira sklad Generali Indija – Kitajska. Trgi v razvoju sicer ostajajo bolj volatilni zaradi političnega in ekonomskega položaja. Svetla izjema je Indija. Tudi zaradi nizkih vrednotenj in dejstva, da je kitajska država vseeno sprejela ukrepe za izboljšanje položaja, ostajajo kitajske delnice dolgoročno privlačna špekulativna naložba. Obenem sklad Generali Indija – Kitajska ponuja tudi indijske delnice. Indijska gospodarska rast ostaja zelo visoka. Indijska podjetja uspešno osvajajo srca vse bogatejših indijskih potrošnikov. Sklad Generali Indija – Kitajska ohranja potencial rasti, a nihanja in tveganja so tu večja kot pri globalno razpršenih skladih.

Zaradi dinamike na trgih in politike centralnih bank ostajajo smiselno orodje za razpršitev in zmanjšanje nihajnosti celotnega portfelja dolgoročne evropske obveznice, ki so zastopane v skladu Generali Bond.

 

PRIJAVITE SE NA FINANČNI POSVET

 

 

 

 

Trgi na rekordih, dolar kazi sliko

 

Letos je dolar močno izgubil proti evru, trenutno okoli 12 odstotkov od začetka leta. Zakaj je tako? Dolar je imel v zadnjih petnajstih letih že štiri podobne premike, trenutni je tako peti. Proti evru je izgubljal med letoma 2012 in 2014, pa v letih 2017 in 2020, v drugi polovici leta 2022 in v prvi polovici letošnjega leta. Če pogledamo trend v zadnjih petnajstih letih, pa vidimo, da dolar na daljše obdobje proti evru še vedno pridobiva.

Razlogi za vmesne depreciacije dolarja proti evru so bili različne. Tokratni razlogi so večplastni. Padec se je začel zaradi uvedbe carin in umika tujih vlagateljev iz ameriških naložb. Preostali svet je začel investirati bolj lokalno oziroma je nehal kupovati ameriške naložbe. Pri evropskih vlagateljih to vidimo v prometu ETF. Ti so začeli pridobivati sredstva; posledično so skočile tudi evropske delnice. Tudi vlagatelji iz Bližnjega vzhoda so do določene mere nehali kupovati ameriške naložbe. Posledično je dolar začel izgubljati. V drugi fazi pa so bili azijski vlagatelji, ki so bili v preteklosti večinoma zavarovani pred padcem dolarja, ujeti na levi nogi in niso bili zaščiteni. Tako so ponovno začeli kupovati zaščito pred padcem dolarja. To je pokazala analiza švicarske finančne institucije BIS. Ugotovili so, da je dolar večinoma izgubljal, ko so bili na trgih prisotni azijski vlagatelji. Padec dolarja v drugi fazi tako ni strukturne narave, ampak bolj tehnične.

Valutni križi namreč odražajo splošno stanje posamezne države, politike, gospodarstva. Vidimo, da so določene poteze novega ameriškega predsednika precej nerazumljive, kar je delno zamajalo zaupanje v dolar. Trenutno se večina evropskih vlagateljev sprašuje, ali lahko dolar še naprej izgublja in ali se je smotrno zavarovati, če je to seveda mogoče. Zdi se, da je trenutna raven okoli 1,17 že zgornji plafon, določeni člani ECB so namreč že komentirali, da meja 1,2 lahko že predstavlja določene težave za evropsko ekonomijo. Pri dolarju tako lahko vidimo še manjši padec, na daljše obdobje pa bi moral ponovno nekoliko pridobiti proti evru. Razlog za rast ameriških delnic v zadnjih dveh mesecih je delno tudi posledica padca dolarja, saj so ameriška podjetja tako bolj konkurenčna. Glede na vse se zdi, da dolar lahko še nekoliko izgubi, na daljši rok pa so strukturne razlike med Evropo in Ameriko tiste, ki bodo definirale tečaj. Te pa so trenutno tako velike, da je razlogov za dolgoročno rast evra proti dolarju zelo malo.

 

 

 

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

PRIJAVITE SE NA FINANČNI POSVET

 

Pretekli teden so dogajanje na borznih trgih predvsem zaznamovali podatki o gospodarstvu ZDA ter sprejetje t. i. »Big Beautiful Bill«. V ospredju je bil znova ameriški predsednik Donald Trump, ki je na praznični petek (ameriški dan neodvisnosti) podpisal obsežen fiskalni zakon, utemeljen na znatnem znižanju sredstev za zvezne programe socialne varnosti ter povečanju sredstev za agresivno izvajanje migracijske politike in obrambo. Po mesecih razprav je zakonodaja v predstavniškem domu prestala glasovanje s 218 glasovi za in 214 proti, pri čemer sta le dva republikanca glasovala proti. Paket predvideva znatno znižanje davkov, in sicer na podlagi podaljšanja davčnih olajšav iz leta 2017, uvedenih med Trumpovim prvim mandatom. Ameriški borzni trgi so se na to novico odzvali pozitivno in v preteklem tednu zabeležili več kot odstotno rast, pri čemer je glavni delniški indeks S&P 500 dosegel novo rekordno vrednost merjeno v ameriških dolarjih.

 

Zakon »Big Beautiful Bill«: Nižji davki za bogate, manj zdravstva in hrane za ranljive

Sprejeti »Big Beautiful Bill« poleg davčnih razbremenitev vključuje tudi omejitev pravic v zdravstvenem sistemu za osebe z nizkimi dohodki in invalidskim statusom ter znižanje sredstev za prehranske kupone za socialno šibkejše. Po ocenah naj bi približno 11,8 milijona ljudi izgubilo dostop do zdravstvenega zavarovanja (Medicaid), okoli 8 milijonov pa pomoči pri prehrani (SNAP). Dodatno novi zakon vsebuje tudi ukinitev spodbud za zeleno energijo, zlasti subvencij, uvedenih pod Bidnovo administracijo, kar predstavlja dodaten udarec razvoju proizvodnje električnih vozil in vse splošnemu zelenemu prehodu. Pri tem bodo največ pridobila podjetja iz tradicionalnih energetskih sektorjev, kot so naftna in plinska industrija, premogovništvo, težka industrija ter transport in logistika. Glavna značilnost zakona ostaja že omenjeno znižanje davkov, ki bo najbolj koristilo zgornjemu dohodkovnemu sloju in velikim podjetjem. Poleg davčnih olajšav za fizične osebe zakon vključuje tudi davčne razbremenitve za podjetja, kar pomeni višje donose za delničarje. Po analizah se bo s tem proračunski primanjkljaj ZDA do leta 2034 povečal za dodatna 3,3 bilijona dolarjev. Posledično je dolar v preteklem tednu izgubil 0,52 % vrednosti v primerjavi z evrom in dosegel tečaj 1,1780. Od začetka leta je že izgubil 12 % vrednosti v primerjavi z evrom in je na poti k največjemu letnemu padcu vrednosti od leta 1973.

Trumpov pogovor s Putinom brez učinka, nove carine za trmoglave partnerje

Trump je v preteklem tednu imel tudi telefonski pogovor z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, po katerem je Rusija izvedla največji zračni napad na Kijev doslej. Po njegovih besedah ta pogovor ni bil učinkovit, saj Putin ni izrazil želje po končanju rusko-ukrajinske vojne. Poleg tega bo v tekočem tednu v ospredju sklepanje trgovinskih sporazumov s številnimi državami (EU, Japonska, Indija in druge), ki še niso sklenile dogovor z ZDA. Trump je namreč napovedal uvedbo novih carinskih stopenj za države, ki še niso sklenile dogovor z ZDA.

Ameriško gospodarstvo vztraja: nizka brezposelnost in rast storitev

Brezposelnost v ZDA je junija ostala na nizki ravni pri 4,1 %, okoli katere se giblje že od junija 2024. Indeks novih naročil v storitvenem sektorju se je iz nizke vrednosti v prejšnjem mesecu (46,4) zvišal na 51,3, kar kaže na rast v trgovini na drobno, zdravstvenem sektorju, financah in drugih storitvah. Pozitivna sta bila tudi oba glavna PMI indeksa – indeks poslovne aktivnosti v predelovalni industriji je junija dosegel 52,9, enako kot indeks za storitveni sektor.

Evropa stabilizira inflacijo, trgi pa so kljub vsemu negotovi

V evroobmočju so podatki o inflaciji pokazali nekoliko stabilnejšo dinamiko. Mesečna rast indeksa cen življenjskih potrebščin (CPI) je junija znašala 0,8 %, kar je posledica napovedane povečane fiskalne potrošnje za obrambni sektor. Letna stopnja inflacije je znašala 2,2 %. Glavni PMI indeksi so se junija rahlo izboljšali, pri čemer je sestavljeni PMI indeks ostal tik nad mejo 50. Evropski delniški indeksi so teden zaključili neenotno: nemški indeks DAX je upadel za 1,02 %, francoski CAC 40 se je povečal za 0,06 %, britanski FTSE 100 pa za 0,27 %. Negativno pa je bilo razpoloženje na azijskih trgih, kjer sta upadla hongkonški Hang Seng (-1,52 %) in japonski Nikkei (-0,85 %).

NASVET ZA VLAGATELJE:

Ključno ostaja dejstvo, da mora biti premoženje primerno razpršeno na vse naložbene razrede, torej na denar, obveznice, delnice ter ostale alternativne naložbe. V zadnjih tednih pa se kaže, zakaj tudi znotraj posameznih razredov ne smemo zanemariti geografske razpršitve. Iz investicijskega pogleda je razpršenost edino zastonj kosilo, ki smo ga vlagatelji deležni.

Za tiste bolj dolgoročno naravnane vlagatelje delniški trg, kljub povečani nihajnosti, ostaja privlačen. Ohranjamo izpostavljenost do globalnih in ameriških delnic skozi sklade Generali Globalni in Generali Amerika. Tudi Generali Tehnologija ostaja v osnovni košarici. Demografski in zdravstveni trendi pozitivno vplivajo tudi na dolgoročne obete za sklad Generali Vitalnost, ki z večjo utežjo v panogi zdravstva predstavlja način kako zmanjšati tveganje delniškega dela portfelja, vendar pa Trumpove napovedi o omejevanju cen zdravil v ZDA na krajši rok predstavljajo tveganje za povečanje volatilnosti. Sklad Vitalnost naj zato predstavlja do 10 % celotnega portfelja.

Ob predpostavki sprejemanja pravilnih političnih odločitev lahko v Evropi in na Kitajskem pričakujemo nadaljevanje pozitivnega gibanja delniških trgov. Bo pa nihajnost še nekaj časa prisotna. Vlagatelj lahko ciljno dolgoročno sestavo premoženja dopolni tudi z »začimbami«, vendar med 5 do največ 10 odstotkov celotnega premoženja vloženega v posamezen ožje usmerjen sklad. Evropske delnice z kombinacijo skladov Generali Rastko Evropa in regionalno usmerjenega sklada Generali Jugovzhodna Evropa, na trgih v razvoju je primerna izbira sklad Generali Indija – Kitajska. Trgi v razvoju sicer ostajajo bolj volatilni zaradi političnega in ekonomskega položaja. Svetla izjema je Indija. Tudi zaradi nizkih vrednotenj in dejstva, da je kitajska država vseeno sprejela ukrepe za izboljšanje položaja, ostajajo kitajske delnice dolgoročno privlačna špekulativna naložba. Obenem sklad Generali Indija – Kitajska ponuja tudi indijske delnice. Indijska gospodarska rast ostaja zelo visoka. Indijska podjetja uspešno osvajajo srca vse bogatejših indijskih potrošnikov. Sklad Generali Indija – Kitajska ohranja potencial rasti, a nihanja in tveganja so tu večja kot pri globalno razpršenih skladih.

Zaradi dinamike na trgih in politike centralnih bank ostajajo smiselno orodje za razpršitev in zmanjšanje nihajnosti celotnega portfelja dolgoročne evropske obveznice, ki so zastopane v skladu Generali Bond.

 

PRIJAVITE SE NA FINANČNI POSVET

 

 

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

PRIJAVITE SE NA FINANČNI POSVET

 

Pretekli teden so svetovne borze zaključile v zelenem, a z nekaj zanimivimi kontrasti, ki nakazujejo razdrobljenost med posameznimi deli trga. Medtem ko je osrednji ameriški delniški indeks S&P 500 vnovič postavil nov rekord, je pozornost vlagateljev v zadnjih dneh vse bolj razpršena med optimizem glede umetne inteligence, objavo podatkov in znake, da inflacija morda še ni tako krotka, kot bi si želeli centralni bankirji.

 

Geopolitika se umirja, trgi dihajo lažje

Nove vrhove na delniških trgih smo dosegali prav zaradi nekoliko bolj optimističnega pogleda na svetovno gospodarstvo in predvsem zaradi manjšega geopolitičnega pritiska, ki je v preteklih tednih izhajal iz trgovinske vojne in napetosti na Bližnjem vzhodu. Manjša geopolitična napetost v preteklem tednu je pomenila, da so vlagatelji vse več pozornosti posvetili fiskalnim novicam onkraj Atlantika. Analitiki se tako vedno bolj posvečajo proračunskem primanjkljaju, ki bi ga povzročile nove davčne olajšave in nedokončan proračunski zakon, kateri naj bi po ocenah Kongresnega proračunskega urada že nakazoval povečanje javnega dolga nad 120 % BDP v naslednjih 7 letih. Vzporedno z naraščajočimi pritiski na proračun ameriške vlade narašča tudi ponudba državnih obveznic, kar dolgoročno zmanjšuje njihovo vlogo kot najbolj varno sredstvo v portfeljih svetovnih vlagateljev.

Inflacija trmasto vztraja, potrošniki kažejo prve znake ohlajanja

V središču pozornosti so bili prav tako priljubljeni inflacijski podatki Fed, ki so za mesec maj kazali rahlo pospešitev. Osnovni indeks PCE je na letni ravni zrasel za 2,7 odstotka, kar je malenkost nad pričakovanji. Pritisk na cenah ostaja kljub hkratnem padcu osebnih dohodkov in izdatkov potrošnikov, kaže na prve znake ohlajanja zasebne potrošnje.

Wall Street podira rekorde – Nvidia in Nike v ospredju

Ameriški delniški indeks S&P 500 je znova dosegel novo rekordno vrednost na krilih manjših napetosti na Bližnjem vzhodu in spodbudnih novicah o pogajanjih med ZDA ter trgovinskimi partnericami. Glavnim delniškim indeksom so prav tako pomagale posamične družbe, ki so v preteklem tednu dosegle nove vrhove. Tu je predvsem potrebno izpostaviti tehnološkega velikana Nvidio, ki se zaradi optimistične retorike vodstva družbe nevarno približuje rekordni meji štirih tisoč milijard dolarjev tržne kapitalizacije. Delnica proizvajalca najnaprednejših polprevodnikov se je od aprilskega dna namreč povzpela za dobrih 80 odstotkov in tako znova zasedla prestol največjega podjetja na svetu. V preteklem tednu je vlagatelje prav tako presenetila družba Nike, ki je po objavi nekoliko boljših rezultatov in optimistični napovedi skočila za več kot 15 %, kar predstavlja največji dnevni premik v zadnjih treh letih. Vodstvo je v svojem sporočilu namreč poudarilo, da je trend usihajoče se dobičkonosnosti stvar preteklosti, ter posledično napovedalo novo strategijo, ki bo temeljila na športih in boljšemu izkoriščanju zalog.

Ključni teden za trg dela in politiko Fed

Ta teden bo v znamenju objave poročila o zaposlovanju v ZDA, ki bo pokazalo, ali podjetja že čutijo vpliv višjih carin in fiskalne negotovosti. Poleg tega se bodo vlagatelji osredotočili tudi na zapisnik zadnjega zasedanja ameriške centralne banke.

NASVET ZA VLAGATELJE:

Ključno ostaja dejstvo, da mora biti premoženje primerno razpršeno na vse naložbene razrede, torej na denar, obveznice, delnice ter ostale alternativne naložbe. V zadnjih tednih pa se kaže, zakaj tudi znotraj posameznih razredov ne smemo zanemariti geografske razpršitve. Iz investicijskega pogleda je razpršenost edino zastonj kosilo, ki smo ga vlagatelji deležni.

Za tiste bolj dolgoročno naravnane vlagatelje delniški trg, kljub povečani nihajnosti, ostaja privlačen. Ohranjamo izpostavljenost do globalnih in ameriških delnic skozi sklade Generali Globalni in Generali Amerika. Tudi Generali Tehnologija ostaja v osnovni košarici. Demografski in zdravstveni trendi pozitivno vplivajo tudi na dolgoročne obete za sklad Generali Vitalnost, ki z večjo utežjo v panogi zdravstva predstavlja način kako zmanjšati tveganje delniškega dela portfelja, vendar pa Trumpove napovedi o omejevanju cen zdravil v ZDA na krajši rok predstavljajo tveganje za povečanje volatilnosti. Sklad Vitalnost naj zato predstavlja do 10 % celotnega portfelja.

Ob predpostavki sprejemanja pravilnih političnih odločitev lahko v Evropi in na Kitajskem pričakujemo nadaljevanje pozitivnega gibanja delniških trgov. Bo pa nihajnost še nekaj časa prisotna. Vlagatelj lahko ciljno dolgoročno sestavo premoženja dopolni tudi z »začimbami«, vendar med 5 do največ 10 odstotkov celotnega premoženja vloženega v posamezen ožje usmerjen sklad. Evropske delnice z kombinacijo skladov Generali Rastko Evropa in regionalno usmerjenega sklada Generali Jugovzhodna Evropa, na trgih v razvoju je primerna izbira sklad Generali Indija – Kitajska. Trgi v razvoju sicer ostajajo bolj volatilni zaradi političnega in ekonomskega položaja. Svetla izjema je Indija. Tudi zaradi nizkih vrednotenj in dejstva, da je kitajska država vseeno sprejela ukrepe za izboljšanje položaja, ostajajo kitajske delnice dolgoročno privlačna špekulativna naložba. Obenem sklad Generali Indija – Kitajska ponuja tudi indijske delnice. Indijska gospodarska rast ostaja zelo visoka. Indijska podjetja uspešno osvajajo srca vse bogatejših indijskih potrošnikov. Sklad Generali Indija – Kitajska ohranja potencial rasti, a nihanja in tveganja so tu večja kot pri globalno razpršenih skladih.

Zaradi dinamike na trgih in politike centralnih bank ostajajo smiselno orodje za razpršitev in zmanjšanje nihajnosti celotnega portfelja dolgoročne evropske obveznice, ki so zastopane v skladu Generali Bond.

 

PRIJAVITE SE NA FINANČNI POSVET

 

 

 

Zakaj Evropejci zaostajamo?

 

Vlagatelji na kapitalskih trgih smo bili v zadnjih nekaj mesecih deležni obilice nihajnosti, a kljub temu so največji delniški indeksi vse bližje novim rekordnim vrednostim. Tu predvsem izpostavljam svetovni delniški indeks in ameriške delniške indekse, ki so le nekaj točk od najvišjih vrednosti. Čemu torej evrski vlagatelji nismo deležni višjih donosov, ko se vlagatelji onkraj Atlantskega oceana mastijo ob visokih donosih?

Vzrok za diskrepanco je v popačenem valutnem razmerju evro-dolar, ki se je v zadnjih nekaj mesecih premaknil s skorajšnje paritete, enake vrednosti obeh valut, na razmerje 1,17 dolarja za en evro. Ameriški vlagatelji tako uživajo v rekordnih vrednostih svojih naložb, a zato bodo morali odšteti toliko več za poslovanje in/ali počitnikovanje na stari celini. Kaj pa je pravzaprav povzročilo trenutno dogajanje na valutnem trgu in katere sile bodo v prihodnje oblikovale valutna razmerja?

Vrednost dolarskega indeksa je v zadnjih mesecih padla na najnižjo raven zadnjih treh let. To pomeni, da je ameriški dolar vsesplošno šibkejši, kar je dobro za domače izvoznike, a nekoliko slabše za uvoznike. Ameriški dolar ni izgubil le proti evru, temveč je v zadnjih nekaj mesecih proti večini valut, ki jih vsebuje košarica dolarskega indeksa. Vzrok za abruptni premik tečajev je bila sprva naznanitev carin iz ameriške administracije, a vendarle je bila trgovinska vojna v zadnjih tednih postavljena na stranski tir.

Zaradi premika v valutnem razmerju analitiki optimistično pričakujejo finančne izkaze ameriških podjetij za poslovanje v drugem četrtletju tekočega leta. Šibkejši dolar namreč pomeni višjo konkurenčnost ameriških podjetij na globalnem trgu. Optimističen pogled na ameriške delniške naložbe lahko opažamo vse od aprilskega dna, ko je indeks S&P 500 dosegel 4835 točk. Vse od takrat je bil pod pritiskom ameriški dolar, medtem ko delniški indeksi kljubujejo tako grožnjam s trgovinsko vojno kot tudi napetostim na Bližnjem vzhodu. S tveganjem v vzvratnem ogledalu se ameriškim delniškim indeksom nasmihajo nove višave sploh, če upoštevamo, da delniški indeksi prihodnji teden stopajo v sezonsko enega najbolj ugodnih mesecev.

Dodaten zagon kapitalskih trgov se pričakuje iz ameriške centralne banke, saj kapitalski trg do konca prihodnjega leta pričakuje kar petkratno nižanje temeljne obrestne mere. Vsako nižanje temeljne obrestne mere po 25 bazičnih točk (skupno 1,25 odstotka) bi pomenilo nižje obrestne mere za kreditojemalce, kar bi spodbudilo vsesplošno vlaganje. Nižje obrestne mere bi prav tako obudile nepremičninski trg ter pomembno znižale stroške zadolževanja ameriške zakladnice. Današnji predsednik Feda Jerome Powell se je v zadnjih mesecih namreč znašel pod plazom kritik ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki vodstvo ameriške centralne banke poziva k takojšnjemu nižanju temeljne obrestne mere. Nestrinjanje med vodstvom centralne banke in ameriške administracije je tako sprožilo dvome o nasledstvu predsedstva Feda, saj se mandat trenutnega predsednika konča prihodnje leto. Pričakovano večkratno nižanje temeljne obrestne mere ter ponovni premik na valutnem trgu lahko pripišemo nedavnim komentarjem potencialnih kandidatov za predsednika ameriške centralne banke. Med njimi sta guvernerja centralne banke Warsh in Waller, v ožjem izboru sta menda prav tako ožja člana Trumpovega kabineta Hassett in Bessent. Skupno sporočilo kandidatov so nižje ciljne obrestne mere, ki ne bi pomagale le delniškim trgom, temveč tudi lastnikom dolžniških vrednostnih papirjev.

V kolikor predsedstvo Fed prevzame eden izmed kandidatov lahko pričakujemo nadaljnjo šibkost ameriškega dolarja ter valutno razmerje evro-dolar, ki se bo približalo vrednosti 1,20. V tem primeru lahko pričakujemo odgovor predsedstva ECB, ki bo zavoljo konkurenčnosti domačih podjetij primorano nižati obrestne mere. Če bo tuji kapital drl na evropski trg, lahko vidimo scenarij, ko gredo temeljne obrestne mere globoko pod ciljna dva odstotka, saj bo to zamejilo pritok tujega kapitala. Podobno dogajanje smo spremljali prejšnji teden v Švici, kjer je bila švicarska centralna banka primorana spustiti temeljno obrestno mero na raven – 0,25 odstotka zaradi premočne lokalne valute.

Kljub temu da evropski vlagatelji trenutno ne uživamo v rekordnih vrednostih svojih naložb, je treba vedeti, da valutna razmerja na dolgi rok sledijo zmožnostim lokalnih gospodarstev. Na kratki rok pa lahko vidimo oscilacije, ki navidezno precenijo ali podcenijo naše naložbe.