Odboj v zadnjem mesecu je bil predvsem posledica odloga uvedbe carin za 90 dni. Minilo je že približno 30 dni in za zdaj razen dogovora z Veliko Britanijo in dogovora o načinu, kako se bodo pogovarjali s Kitajsko, velikega napredka ni. Vlagatelji verjamejo, da v ozadju tečejo pogajanja in da dogovor bo dosežen. A bolj se bo približeval konec 90-dnevnega roka, bolj bo naraščal pritisk na pogajalce, obenem pa tudi negotovost pri vlagateljih. To pove, da velikih tržnih nihanj še ni konec. Nasprotno, verjetno se bodo nadaljevala do konca leta in naprej. V ospredje prihaja namreč nov vzrok negotovosti. Velikanski ameriški javnofinančni primanjkljaj. V ameriškem kongresu je bil pretekli teden zavrnjen Trumpov predlog, da bi davčne olajšave, ki so bile sprejete v njegovem prvem mandatu in se jim letos izteče veljavnost, postale stalne. V blažji obliki to pomeni dodatnih 300, v ostrejši, kot bi si želeli Trump in večina republikancev, pa več kot 500 milijard dolarjev dodatnega letnega primanjkljaja. Da bi razumeli razsežnosti teh številk, se spomnimo, da je to znesek, ki ga želijo Nemci vložiti v infrastrukturo v naslednjih 10 letih. Že pred tem je ameriški primanjkljaj med 1.500 in 2.000 milijard. Trump povečuje tudi izdatke za vojsko za 200 milijard na 1.000 milijard. Prihranki, ki jih je prinesel Muskov DOGE se ob teh številkah zdijo kot slaba šala. Trumpova administracija sicer načrtuje, da bo primanjkljaj delno financirala iz carin, a matematika tu ne pije vode. Vse te številke so tako visoke, da se povprečnemu vlagatelju zvrti v glavi, saj so nepredstavljive.

Zato zadnje tedne vlagatelji v ameriški dolg oziroma obveznice ter tudi dolar postajajo nervozni. Ameriška 10-letna obveznica počasi drsi in trenutno ponuja 4,5% donos, kar je lahko privlačno ameriškemu vlagatelju. Tuji imajo problem, saj drsi tudi vrednost dolarja in rastoči primanjkljaj nakazuje da se bo drsenje nadaljevalo. Rast cen zlata v zadnjem času lahko torej pojasnimo tudi ali predvsem z naraščanjem nezaupanja v ameriški dolar in ameriške obveznice in predvsem v politiko ameriške administracije. Vlagatelji želijo imeti realne naložbe, zato se denar seli v zlato, nepremičnine, delnice itd. Za vsak slučaj. Politika ameriške administracije je postala preveč nepredvidljiva in v takem okolju je težko načrtovati investicije in posel. A če smo se kaj naučili iz preteklosti je to, da za dežjem vedno posije sonce. Tudi ta nihanja se bodo nekoč umirila. Ker je v tem nepredvidljivem okolju težko biti pameten je potrebno imeti razpršeno premoženje. Tu Slovenci s trmastim vztrajanjem v depozitih pademo na izpitu. Imamo pa še drugo zgodovinsko lekcijo. Slednja nam pravi, da podjetja, ki imajo »pravo zgodbo«, ki imajo izdelke ali storitve, ki jih kot potrošniki želimo ter imajo pravi odgovor na globalne trende večinoma uspešno previharijo turbolentna obdobja. Število Indijcev, ki se bodo prebili v srednji sloj bo z leti rastlo. Tehnološko in informacijsko bomo vse bolj podprta družba. Zelo verjetno bo povprečni avto samovozeč prej kot v 10 letih. Precej zdravniških postopkov bo avtomatiziranih ali robotiziranih in podprtih z umetno inteligenco. Vse to so trendi, ki jih nihanja v politiki ne morejo zavreti. Zato vlagatelj, ki ima pred sabo dolgoročne cilje in je sposoben videti skozi zid nepomembnih vsakdanjih novic, lahko uspešno previhari ta viharna obdobja in je na koncu povečini nagrajen z nadpovprečnim donosom. To je nauk preteklih donosov in dobra popotnica za prihodnje.

Minuli teden je razgibala diploma­t­ska ofenziva Washingtona. ZDA sta z Združenim kraljestvom dosegli načelni dogovor o zmernejših trgovinskih omejitvah, ki želi predvsem zaščititi avtomobilsko industrijo, jeklo in prehranski sektor, nerazrešen pa ostaja del zdravstva in farmacije, ki bi lahko vendarle naletel na poostrene carine. Novica je v prvih dneh prinesla malce optimizma, toda vlagatelji so ostali zadržani. Bolj odmeven je bil predlog ameriškega predsednika, da bi ZDA začasno znižale carine na kitajsko blago. Kljub temu se trgi nanj niso močneje odzvali, saj imajo vlagatelji še sveže v spominu, kako hitro so se tovrstne obljube v preteklosti izkazale za minljive.

PRIJAVITE SE NA FINANČNI POSVET

Fed ne bo hitel z znižanji obrestnih mer

Na denarnem trgu je glavna beseda ostala pri ameriški centralni banki (Fed). Fed je obrestno mero pričakovano ohranil pri 4,25 %, ključno pa je bilo sporočilo predsednika Jerome Powella, da gospodarstvo ostaja vzdržno, trg dela robusten, medtem ko inflacija vztraja nad ciljem. Fed zato bržkone ne bo hitel z znižanji do druge polovice leta, ko bo že bolj jasno, kakšen bo makroekonomski vpliv vsesplošnih carin.

Izvršni direktor Appla izjavil, da premišljujejo o uvedbi drugega spletnega brskalnika

Znotraj posameznih ameriških delniških naložb smo bili priča velikim premikom. Predvsem je tu potrebno omeniti družbo Alphabet, matično družbo brskalnika Google. Delnice družbe so namreč v enem trgovalnem dnevu padle za več kot 7 %, saj je izvršni direktor družbe Apple podal izjavo, da premišljujejo o uvedbi drugega spletnega brskalnika, ki bo temeljil na umetni inteligenci. Novica je vzbudila bojazen o nadomestljivosti brskalnika Google, saj so iskanja v brskalniku Safari, ki je nameščen na napravah Apple, upadla prvič v 22. letih.

Nov kancler v Evropi: Friedrich Merz

Evropa je v istem času dobila novega kanclerja: Friedrich Merz je v drugem krogu glasovanja vendarle zbral dovolj podpore v Bundestagu. Sprva je negotovost glede glasovnic pritisnila na delnice in obveznice, po potrditvi vlade pa je DAX dobil nov zagon in teden sklenil pri rekordnih 23.500 točkah. Na trgih v razvoju je bilo največ pozornosti namenjene Kašmirju. Napetosti med Indijo in Pakistanom so povzročile kratko, a sunkovito korekcijo – bolj v škodo pakistanskim podjetjem kot indijskim – a podpisano premirje je ob koncu tedna že pomirilo razmere. V ozadju je Kitajska potrdila, da bo s svežimi monetarnimi ukrepi podprla potrošnjo, banke in predvsem nepremičninski sektor, kar je delnicam v Šanghaju omogočilo zmeren odboj.

Čaka se objava majskega ameriškega indeksa cen življenjskih potrebščin

V prihodnjem tednu bo pozornost usmerjena v četrtkovo objavo majskega ameriškega indeksa cen življenjskih potrebščin, ki bo določil tempo pričakovanj glede Fedovega prvega reza. V Evropi bosta razpoloženje krojila prva ocena nemškega indeksa poslovne klime Ifo in zasedanje Sveta EU o skupnih trgovinskih pravilih do konca leta. V Aziji bo ključni dogodek redno zasedanje kitajske centralne banke, na katerem bo postalo jasno, ali bo PBoC pritrdila pričakovani poletni rez referenčnih obrestnih mer.

NASVET ZA VLAGATELJE:

Kitajska in ZDA sta po dvodnevnih pogajanjih v Ženevi dosegli dogovor in za 90 dni znižali carine. Kitajska je carine na ameriški uvoz znižala iz 125 % na 10 %, ZDA pa so na drugi strani carine na uvoz kitajskega blaga znižale iz 145 % na 30 %. Verjamemo v odpornost gospodarstva; če se ozremo nazaj vidimo, da je v zadnjih treh letih vzdržalo zaostrovanje denarne politike in pričakujemo, da bo zdržalo tudi letošnje carinske pretrese.

Verjetnost za recesijo se je ponovno znižala, saj menimo, da sta tako Kitajska kot ZDA morda pripravljeni prekiniti medsebojne carine, medtem ko se pogajata o trgovinskem sporazumu. Nobena stran ne more prenesti bolečine trgovinske vojne, ki bi lahko bila bolj boleča za kitajsko kot za ameriško gospodarstvo. Po drugi strani pa Američani »bolečino« slabše prenašajo. Tako ostaja ključno dejstvo, da mora biti premoženje vedno primerno razpršeno na vse naložbene razrede, torej na denar, obveznice, delnice ter ostale alternativne naložbe. Iz investicijskega pogleda je razpršenost edino zastonj kosilo, ki smo ga vlagatelji deležni. Če kdaj, potem je bilo zadnja dva meseca ključno upoštevanje pregovora enega od svetovno najbolj znanih investitorjev Warrena Buffetta: “Bodi prestrašen, ko so drugi pohlepni in bodi pohlepen, ko so drugi prestrašeni”. Delniški trgi so bili v fazi korekcije, kjer smo lahko kupovali delnice uspešnih svetovnih podjetij s popusti. Ob dvomih v svojo obstoječo naložbo, ki se nam je porajala zaradi vseh nejasnostih, je vedno ključnega pomena zasledovati svoj finančni cilj. Se vprašati, zakaj ste se odločili za izbrano naložbo in pregledati čas, v katerem želite oplemenititi svoja vložena sredstva, hkrati pa odstraniti čustva iz svojih odločitev. Kot vedno, so lahko največja ovira za dolgoročno uspešno vlaganje prav vlagatelji sami zaradi čustvenih odločitev, ko se na trge vrne nestanovitnost. Tako je bilo  ključno, da smo ohranili mirne misli in da imamo pogled v prihodnost.  Zgodovina uči, da popravki na trgu predstavljajo predvsem priložnost. Tako za bolj dolgoročno naravnane vlagatelje delniški trg, kljub povečani nihajnosti, ostaja privlačen. Ohranjamo izpostavljenost do globalnih in ameriških delnic skozi sklade Generali Globalni in Generali Amerika. Tudi Generali Tehnologija ostaja v osnovni košarici naložb, podobno zaradi demografskih in zdravstvenih trendov tudi Generali Vitalnost, ki z večjo utežjo v panogi zdravstva predstavlja način kako zmanjšati tveganje delniškega dela portfelja.

Ob predpostavki sprejemanja pravilnih političnih odločitev lahko v Evropi in na Kitajskem pričakujemo nadaljevanje pozitivnega gibanja delniških trgov, ob temu pa nihajnost ostaja prisotna. Vlagatelj lahko ciljno dolgoročno sestavo premoženja dopolni tudi z »začimbami«, vendar med 5 do največ 10 odstotkov celotnega premoženja vloženega v posamezen ožje usmerjen sklad. Evropske delnice z kombinacijo skladov Generali Rastko Evropa in regionalno usmerjenega sklada Generali Jugovzhodna Evropa, na trgih v razvoju je primerna izbira sklad Generali Indija – Kitajska. Trgi v razvoju sicer ostajajo bolj volatilni zaradi političnega in ekonomskega položaja. Svetla izjema je Indija. Tudi zaradi nizkih vrednotenj in dejstva, da je kitajska država vseeno sprejela ukrepe za izboljšanje položaja, ostajajo kitajske delnice dolgoročno privlačna špekulativna naložba. Obenem sklad Generali Indija – Kitajska ponuja tudi indijske delnice. Indijska gospodarska rast ostaja zelo visoka. Indijska podjetja uspešno osvajajo srca vse bogatejših indijskih potrošnikov. Sklad Generali Indija – Kitajska ohranja potencial rasti, a nihanja in tveganja so tu večja kot pri globalno razpršenih skladih.

Zaradi dinamike na trgih in politike centralnih bank ostajajo privlačne dolgoročne evropske obveznice, ki so zastopane v skladu Generali Bond. Sklad ne bo prinesel samo solidnega obrestnega donosa ampak ob rezih obrestnih mer tudi rast cen obveznic in s tem kapitalski donos.

PRIJAVITE SE NA FINANČNI POSVET

Za končni rezultat bomo seveda morali še počakati, ali bodo ZDA iz vsega kaosa izšle močnejše ali bodo del moči izgubile. Dejstvo je, da je ameriški potrošnik s svojo letno porabo okoli 20 bilijonov dolarjev največji na svetu. Evropski je okoli pol manjši, kitajski pa predstavlja tretjino ameriškega. Pogajalsko izhodišče je zaradi velikosti bistveno boljše, saj drugi potrebujejo Američana bolj kot on druge. Seveda je danes svet zelo prepleten in v igro pridejo redke kovine, posamezni produkti, ki jih ena država ima, druga pa ne. Zato je smotrnost carin na dolgi rok nesmiselna in prinaša višje cene enim in drugim. Prilagoditev novim razmeram pa seveda vzame veliko časa. Preden Apple ali pa katero koli drugo podjetje preseli proizvodnjo, vedno govorimo o letih. Tako lahko pričakujemo, da se bodo carine omilile, prvo tako sporočilo je ameriška administracija že podala. Ali bodo popolnoma odpravljene ali ne, je vprašanje, verjetno pa bomo prišli na bistveno bolj vzdržne ravni, saj lahko v nasprotnem primeru pričakujemo poslabšanje makroekonomskih podatkov ter stagflacijo ali recesijo. Vse to je seveda vplivalo na kapitalske trge. Ameriški indeks S&P 500 je z vrha padel za okoli 20 odstotkov, pa se po omilitvi tudi odbil za dobrih deset odstotkov. Padel je tudi dolar v primerjavi z evrom, za okoli 10 odstotkov. Ker je trenutna struktura trga taka, da je večina vlagateljev na delniške trge investirana preko pasivnih produktov, so ti te produkte prodali in posledično so največje uteži v teh produktih padle največ. To so večinoma tehnološka podjetja, ta so od vrha pa do najnižje točke izgubila okoli 25 odstotkov. Določena podjetja so tako postala zelo zanima za dolgoročne vlagatelje, saj poslovanje ni prizadeto, kar so objave rezultatov za prvo četrtletje in napovedi za preostanek leta že nakazale.

Večja negotovost in določene anomalije, ki jih trg trenutno ponuja, tako prinašajo tudi priložnosti za dolgoročne vlagatelje. Vseeno pa se je treba zavedati, da trenutne razmere lahko trajajo še kar nekaj časa in da razmere ostajajo nepredvidljive, saj je z novim ameriškim predsednikom lahko en dan tako, naslednji dan pa popolnoma drugače.

Novo izvoljena administracija si je ob prihodu v Belo hišo zadala mnogo nalog, a prioriteta administracije ostaja nižanje državnega dolga in odprava državnega proračunskega primanjkljaja. Ta je v letu 2024 po nekaterih ocenah znašal kar 1.600 milijard ameriških dolarjev oziroma več kot šest odstotkov BDP. Kako se je torej Bela hiša lotila te izjemno zahtevne naloge? Če se vrnemo v čas računskih nalog iz šolskih klopi, se lahko spomnimo, da imamo dva načina, kako lahko uravnovesimo stanje v ulomku oziroma v našem primeru, v deležu proračunskega primanjkljaja v primerjavi z BDP. Prvi način je višanje BDP, drugi način pa zmanjševanje proračunskega primanjkljaja, katerega so se lotili z zloglasnim »DOGE« oddelkom (Oddelek za vladno učinkovitost), ki si je pobližje ogledal potrošnjo državnega aparata. Čeprav so v oddelku državniške učinkovitosti uspeli odkriti marsikatero nepravilnost le-te niso pripomogle k večji nihajnosti na kapitalskih trgih, katero je naposled povzročilo vmešavanje Bele hiše tako v domači kot tudi v svetovni BDP.

Vse od inavguracije Donalda Trumpa smo bili priča govoru o carinah, ki bi jih uvedla ameriška administracija zoper države vsega sveta. Pretekli teden smo po nekaj mesecih špekulacij prejeli seznam, ki ga je pred Belo hišo predstavil Donald Trump. Trgovinska vojna se je začela, v pesek je prvo črto zarisal ameriški predsednik. Čemu je to tako pomembno? Z vzpostavitvijo carin zoper celotni svet so ZDA aktivno posegle v svetovno trgovino in s tem mednarodni skupnosti podale več vprašanj kot odgovorov. Kaj se bo v prihodnosti zgodilo z odnosi držav članic WTO? Ali se ameriški dolar lahko zoperstavi vsemu svetu in še vedno ostane rezervna valuta? Ali bo kapital, ki bo poplačal izvoz produktov v ZDA, povzročil krčenje BDP držav izvoznic?

Če ste bili kadar koli prisotni na kapitalskem trgu, potem veste, da imajo tako delniški kot tudi obvezniški trgi radi odgovore na svoja vprašanja, predvsem pa so prestrašeni ob nejasnosti. Delniški trgi so nemudoma začeli vračunavati krčenje svetovnega gospodarstva in posledične možne globalne recesije. Svetovni delniški indeks MSCI ACWI se je v nekaj dneh spustil za več kot trinajst odstotkov, krčenje BDP držav izvoznic pa so začeli preračunavati tudi obvezniški trgi, ki v času nejasnosti ponujajo varno zatočišče za mnoge vlagatelje. Med temi je tudi ameriški obvezniški trg, ki je ceno 10-letnega zadolževanja ZDA nekaj dni pred tem spustil s 4,3 na 3,9 odstotka. Takšni premiki na obvezniških trgih, v tako kratkem časovnem obdobju, so izjemno redki, še bolj pa je bilo čudno, kaj se je zgodilo nekaj dni kasneje.

Prav zaradi prej omenjene količine ameriškega dolga je bila nižja cena zadolževanja izjemno pomembna v boju proti višjim izdatkom oziroma proračunskemu primanjkljaju. Administracija je kljub padcu delniških trgov videla luč na koncu tunela, vse do trenutka, ko so omenjene carine vplivale na dolžniški trg na nepričakovan način. Zaradi nejasnosti o prihodnosti svetovne trgovine so obvezniški trgi zahtevali višje donose za novoizdani dolg ZDA. Premik donosnosti ameriškega dolga je bil še bolj fascinanten kot tisti prej, donos se je namreč v pičlih nekaj dneh povzpel s 3,9 na 4,5 odstotka, na še višjo raven kot pred naznanitvijo carin.

V enem mesecu je bilo zaradi nejasnosti in negotovosti  na ameriškem delniškem trgu izgubljenih 15.000 milijard ameriških dolarjev, nato se je padcu pridružil še dolžniški oziroma obvezniški trg. Pritisk na administracijo se tako ni stopnjeval le iz »Main Streeta«, temveč tudi iz Wall Streeta, ki je po padcu vrednosti varnih, obvezniških naložb prav tako začutil neudobje in posledice uveljavljenih carin s strani Bele hiše. Vsesplošne carine so prišle v veljavo 9. aprila eno minuto čez polnoč po ameriškem času. Sledile so prve novice o prekinitvi naročil ameriških podjetij iz držav Daljnega vzhoda ter o zasebnih letalih na katerih je ameriški tehnološki velikan Apple nekaj ur pred vzpostavitvijo carin pripeljal tisoče svojih izdelkov, ki jih proizvede zunaj Združenih držav, in se s tem izognil novonastalim stroškom carin.

Le nekaj ur po uradni vzpostavitvi carin luči na koncu tunela za Belo hišo ni bilo več videti, tako se je ameriški predsednik odločil za nekaj, čemur je ves čas nasprotoval. Iz Bele hiše je pomahala bela zastava in naznanila 90-dnevno odložitev carin zoper vse države razen Kitajske in prejšnjih že vzpostavljenih carin zoper Kanado in Mehiko. Delniški indeksi so doživeli katarzičen skok, S&P 500 se je povzpel za slabih 9 odstotkov, pred njim pa je prednjačil tehnološko obarvani NASDAQ 100, ki se je povzpel za dobrih 12 odstotkov. Administracija pa je skok v vsesplošnem občutju seveda pripisala ameriškemu predsedniku in njegovi sposobnosti sklepanja kupčij. Po nekaj tednih nejasnosti smo vlagatelji tako dobili jasno sliko politike Donalda Trumpa, politike »ali si z nami ali pa z njimi, odloči se«. Ko govorim o njih, seveda govorim o Kitajski, ki v tem času ostaja ena izmed redkih držav, ki so ob izvozu v ZDA primorane plačati 125-odstotno carino. Zdi se, da se bo tovrstno pogajanje stopnjevalo in, da bo odslej izhodiščna točka pogajanj stanje carin zoper Kitajsko. Če poenostavim, če bo Evropska Unija želela nižjo stopnjo carin, bo primorana sama uvesti carine proti Kitajski in se tako odločno postaviti na stran Združenih držav.

Kljub temu, da so se delniški kot tudi obvezniški trgi obrnili navzgor, se poraja vprašanje, ali je s tovrstno politiko Trump povzročil nepopravljivo škodo svetovnemu ustroju. Prav tako se poraja vprašanje, kako bodo na zgornje vprašanje odgovorile preostale svetovne velesile. Bo Evropa ostala zvesta več kot 100-letnemu partnerstvu z Združenimi državami, ali je čas za nov svetovni ustroj?

A ta negotovost ni nekaj novega. Kot lepo vidimo na sliki, ki prikazuje gibanje globalnega delniškega indeksa MSCI ACWI, videli smo jo v poku pikakom balona leta 2001, v veliki finančni krizi 2008 ter v izbruhu epidemije covid-19 leta 2020. Vsem tem dogodkom so skupni veliki negativni premiki na delniških trgih.

                            Vir: Bloomberg in lastni izračun, Globalen delniški indeks MSCI ACWI v €

A, ker za dežjem vedno posije sonce, so ti padci prinesli nove naložbene priložnosti. Če pogledamo, kje so trgi danes in kakšni so bili donosi do sedaj, lahko vidimo, da so bili potrpežljivi vlagatelji nagrajeni z nadpovprečnimi donosi. Ne smemo namreč pozabiti dejstva, da krize pridejo in grejo, gospodarski trendi pa ostajajo. Pok pikakom balona ni ustavil ampak pospešil razvoj interneta. Velika finančna kriza ni končala razvoja gospodarstva ampak je prinesla razmah internetne trgovine in pametnih telefonov. Izbruh covida-19 ni ustavil razvoj storitev ampak je pospešil njihovo rast in poskrbel za razvoj umetne inteligence. Vemo, da delnice, ki so prinašale velike donose pred krizo niso nujno tudi zmagovalke krize. Globalno razpršen vlagatelj, ki mu globalne delnice prestavljajo glavnino naložbene košarice je lahko prepričan, da ima že danes v portfelju delnice podjetij, ki bodo zmagovalke krize. Kriza predstavlja tudi priložnost za pregovorno konzervativne slovenske vlagatelje, da del prihrankov namenijo za bolj tvegane, a zgodovinsko gledano bolj donosne, delniške naložbe, ki jih trenutno lahko pridobijo s popustom.

Pri vsem ne pozabimo na enostavno a logično povezavo med nami in delniškimi naložbami. Če bomo še naprej hodili v trgovino in kupovali izdelke, rezervirali počitnice, gledali TV in vozili avtomobile, kupovali zdravila ter brskali po internetu in telefonu, to pomeni, da uporabljamo izdelke in storitve podjetij, ki so del našega naložbenega portfelja. Podjetja s tem ustvarjajo prihodke in dobiček in kot vlagatelji, smo tudi mi deležni dela tega dobička.

Pogosto se pojavlja vprašanje, ali je glavnina padca že za nami. Iskren odgovor je, da tega ne vemo. Pričakujemo, da se bo negotovost nadaljevala v pomladno – poletnem obdobju. V takem okolju je daleč najboljši pristop vstopa in izstopa iz trga po korakih. Čeprav smo videli močan popravek, še vedno ni prepozno za preureditev portfelja, če je ta pretirano izpostavljen eni regija ali panogi. Obenem pa je lovljenje dna za nakup enako nesmiselno opravilo kot lovljenje vrha za prodajo. Vlagatelj, ki vplačuje redno mesečno, naj ohrani svoj pristop, saj je to najboljši način da bo del portfelja investiran tudi na dnu, ko bodo delniške naložbe najcenejše.

Kaj lahko storite dolgoročni vlagatelji?

Skušnjava, da bi ob velikih dogodkih oziroma padcih, kot ga beležimo trenutno nekaj ukrenili, je vedno prisotna. A veliko bolje, da kontrolirate svoje čustva in delate premišljeno:

1. Preverite razporeditev sredstev v portfelju

Ta naj temelji na vašem časovnem horizontu in toleranci do tveganja – ne pa na trenutnih novicah. Finančni svetovalci Generali Investments vam na brezplačnem finančnem posvetu lahko pomaga določiti priporočeno razmerje znotraj Generali Krovnega sklada.

2. Uravnotežite portfelj

Imeti v svojem portfelju nekoliko več gotovine, kot običajno, v tem trenutku ni nujno slabo – še posebej ob trenutnih donosih zakladnih menic in novih priložnosti, ki se bodo pojavile na trgih. Generali MM, sklad denarnega trga – EUR je za take primere prava izbira.

Zaključek

Za dolgoročne vlagatelje je kratkoročna volatilnost trga predvsem motnja, ki jo je bolje prezreti. Čeprav nas morda čakajo razgibani meseci, je najboljša strategija ostati zvest svojemu načrtu in se izogniti impulzivnim spremembam. Še posebej za mlajše vlagatelje je to odlična priložnost. Tudi če se zdi, da je trg v tem trenutku nenaklonjen, je dolgoročna disciplina z rednimi mesečnimi vložki pri investiranju ključna za uspešno prihodnost.