Reforma je najbolj preoblikovala zdravstvene zavarovalnice. V Združenih državah Amerike se posameznik lahko zavaruje sam pri različnih ponudnikih zdravstvenih zavarovanj. Reforma je na ponudnike vplivala tako, da se je panoga konsolidirala. Ostalo je še pet velezavarovalnic, ki so vse približno enako velike (z izjemo Health Neta). Po napovedi prevzema Humane s strani Aetne in Cigne s strani zavarovalnice Anthem pa bi ostale samo tri zavarovalnice. Konsolidacija se dogaja tudi na področju ponudnikov zdravstvenih storitev. Letos smo na poti do rekordnega leta pri prevzemih bolnišnic, teh je bilo do avgusta že 72. Vse to je posledica zakona, ki vsako leto želi nižje cene in boljše storitve, kar pomeni, da morajo podjetja nižati stroške. To lahko naredijo samo z večjim obsegom poslovanja. Na drugi strani pa to lahko privede do delno monopolnega položaja, zato so največji zavarovalničarji že povabljeni na zaslišanje pred komisijo v Senatu, ki pokriva omenjeno panogo. 

Vidimo, da je Obamov zakon prinesel pozitivne premike v zdravstveni panogi. Ponudniki zdravstvenih zavarovanj so zadnja leta pridobivali nove stranke, poslovanje je raslo, posledično tudi cene njihovih delnic. Kot se zdi, smo v zadnji fazi cikla, ko se dogajajo konsolidacije, poslovanje v naslednjem ciklu pa bo precej bolj zahtevnejše kot v zadnjih nekaj letih.

Film, ki smo ga borzni udeleženci na žalost že videli. Za primerjavo lahko napišemo, da je zaradi gospodarskega okrevanja stare celine vseevropski borzni indeks Eurostoxx 50 kljub nedavnim pretresom letošnje leto komaj 0,35 odstotka v minusu, če pa bi upoštevali dividende, je celo nekaj odstotkov v plusu.

Ob vsem tem lahko tako ugotovimo, da so v tem trenutku slovenske delnice tako poceni kot že dolgo ne, relativna vrednotenja pa le nekoliko višja kot na vrhuncu finančne krize leta 2008 in na vrhuncu krize evrskega območja, povezanega z grško krizo leta 2012. Vendar tokrat s pomembno razliko. Takrat je namreč v Evropi vladala globoka recesija, stimulativnih ukrepov Evropske centralne banke v obliki kvantitativnega sproščanja ni bilo na vidiku, visoke obrestne mere pa so nakazovale globoko nezaupanje v evropski bančni sistem. 

Pocenitev delnic tako posledično prinaša že neverjetne dividendne donosnosti, saj pri nekaterih delnicah kot sta denimo Telekom in Zavarovalnica Triglav, ob trenutnih cenah znašajo že precej več kot 10 odstotkov na leto, pri ostalih pa nekaj manj. 

Če k temu dodamo, da še vedno obstaja možnost novega poskusa privatizacije Telekoma leta 2016 (država ga ohranja na seznamu za prodajo), da je bil uspešno končan prevzem Žita in Pivovarne Laško (odločba AVK se pričakuje morda že v začetku oktobra), potem lahko z razmeroma veliko gotovostjo trdimo, da smo verjetno minuli ponedeljek videli dno delniških tečajev. 

Prevzema Pivovarne Laško in Žita bosta že v naslednjih tednih prodajalcem prinesla svežih 150 milijonov evrov kupnine, malim vlagateljem pa prevzemna ponudba do konca leta še dodatnih 150 milijonov evrov. To bo dodobra izboljšalo likvidnost na Ljubljanski borzi in najverjetneje omogočilo višje tečaje slovenskih delnic v prihajajočih mesecih.

Po drugi stani napovedi dajejo vodilna svetovna podjetja na svojem področju, ki jim Kitajska že več kot desetletje predstavlja glavnega »poslovnega partnerja«. Poleg tega kitajska gospodarska aktivnost močno pogojuje tudi njuno investicijsko aktivnost (ki je bila v zadnjem desetletju izdatna) in posledično dolgoročni razvoj, kar napovedim obeh podjetij daje določeno kredibilnost. Po podatkih Ria Tinta, bo na Kitajskem do leta 2030 porušenih kar 25 odstotkov obstoječih stanovanjskih objektov, ki bodo nadomeščeni z novimi in predvsem višjimi objekti, ki v svojih konstrukcijah vsebujejo bistveno večjo količino jeklenih nosilnih elementov.

K rasti potrošnje jekla naj bi v prihodnje znatno prispevala tudi avtomobilska industrija, kjer naj bi se po napovedih analitikov število osebnih vozil v naslednjih petnajstih letih potrojilo (na 280 milijonov vozil). Podobno razmišljajo tudi pri BHP Billiton, vendar pa so slednji pri svojih napovedih za odtenek bolj konservativni. Pod črto obe podjetji ocenjujeta, da naj bi povpraševanje po jeklu na Kitajskem v prihodnje raslo z 1- do 2-odstotno letno stopnjo rasti, kar je v primerjavi s 14-odstotno rastjo zadnjih petnajstih let morda videti mizerno, se je pa pri primerjavi treba zavedati bistveno višje vrednosti osnove rasti, ki je danes neprimerno višja kot je bila na začetku tisočletja. Tako kot pri rasti BDP se bo treba tudi pri preostalih statističnih kategorijah na Kitajskem navaditi na enomestna števila, vendar pri tem ne smemo pozabiti na absolutne vrednosti, zaradi katerih se Kitajska uvršča med svetovne velesile.

Sašo šmigić, pomočnik direktorja naložbenega sektorja – vodja analiz

Upadle so tako vse delnice in pri nekaterih se zdi odlična nakupna priložnost. Izpostavimo lahko podjetja iz farmacevtskega tabora. Predvsem največja in najstarejša podjetja, kot so Pfizer, Johnson & Johnson in Merck, ki imajo dividendno donosnost nad tremi odstotki. Njihovi rezultati so prav tako precej manj volatilni kot na primer rezultati podjetij iz naftnega sektorja. Med največjimi dvanajstimi farmacevtskimi podjetji izplačilo dividend predstavlja samo polovico prostega denarnega toka. Tudi valuacije so se z zadnjimi padci lepo znižale. Pomembno je tudi vedeti, da v času negotovosti stabilna in velika podjetja dosegajo boljše donose.

Turbulentno trgovanje na delniških trgih prinaša nove nevarnosti in nove priložnosti. Zavedati se je treba, da varčujemo na dolgi rok in da so trenutni časi odlična nakupna priložnost za prave naložbe.

Vsa ta negotovost se je zdaj prenesla na globalne trge, saj je Kitajska večini držav zelo, če ne najpomembnejši gospodarski partner. Nemčija izvozi šest odstotkov vsega blaga na Kitajsko. Za EU izvoz na Kitajsko predstavlja nekaj več kot en odstotek BDP, za ZDA nekaj pod odstotek. Za Japonsko recimo več kot tri odstotke BDP in več kot 20 odstotkov vsega izvoza. Za EU ter ZDA se podatki ne zdijo pomembni, a če govorimo, da letos pričakujemo nekaj več kot enoodstotno rast BDP v Evropi, ta številka pri nas pomeni razliko med rastjo in recesijo. Za azijske države pa je trgovina s Kitajsko stvar preživetja. Tajvan tja pošlje 40 odstotkov vsega izvoza, Južna Koreja 30 odstotkov, Avstralija pa 35 odstotkov. Posledično ima strah pred nadaljnjim ohlajanjem kitajskega gospodarstva velik vpliv na svetovne borze. Nobena juha se ne poje tako vroča, kot se skuha, in trgovina se ne bo ustavila, a že manjše zmanjšanje (denimo prodaja avtomobilov na Kitajskem je v juniju upadla za tri, julija pa šest odstotkov) ima močan vpliv na dobičkonosnost podjetij. Padce na borzah lahko razumemo tudi kot odgovor na negotovost, na večanje likvidnostnih rezerv vlagateljev, podjetja bodo zmanjšala zaloge ter povečala učinkovitost ter fleksibilnost svojega poslovanja, da se bodo hitreje odzvala na nepredvidljivo prihodnost.

Vsak padec na borzah s seboj prinaša tudi nakupne priložnosti. Star borzni pregovor govori, da se delnice kupuje, ko je na ulicah kri in strah na vrhu. Ali smo že tam, je težko reči, zgodovina in izkušnje kažejo, da še ne, a priložnost bo zagotovo prišla in takrat bodo spet nagrajeni potrpežljivi vlagatelji. Po drugi strani pa imajo tisti, ki niso najboljši v lovljenju dna (ali vrha), danes odlično priložnost, da z enakomernimi časovnimi nakupi dosežejo ugodno povprečno ceno.