Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

 

 

Pregled dogajanja:

Prišlo je leto 2021. Leto, kjer naj bi bilo vse drugače, predvsem pa bistveno boljše, kot je bilo 2020. A vseeno, če pogledamo leto 2020 skozi perspektivo vodilnega delniškega indeksa S&P500 vidimo, da ni bilo slabo, saj je bilo eno bolj donosnih oziroma z dobrim 16-odstotnim donosom krepko nad dolgoročnim letnim povprečjem. Hkrati pa je bilo eno najbolj dinamičnih, saj je indeks VIX*(to je kazalnik, ki kaže volatilnost oziroma nestanovitnost na  kapitalskih trgih in ga v borznih krogih imenujemo tudi indeks strahu) dosegel tudi svojo najvišjo vrednost po letu 2008 in se povzpel na dnevni ravni na visoko vrednost 85.

_____________________________

* Indeks VIX je eden najpogosteje uporabljenih meril nestanovitnosti trga in eden najbolj zanesljivih kazalnikov nestanovitnosti na trgu, zato ga vlagatelji po vsem svetu uporabljajo kot »zvonec za trenutne tržne razmere«. Indeks volatilnosti VIX v realnem času meri kratkoročno volatilnost trga na podlagi vzorcev trgovanja. Visoka vrednost indeksa pomeni večjo nestanovitnost na trgu.

 

Za leto 2021 je največja želja večine, da bi lahko odvrgli masko. Čeprav cepljenje poteka pospešeno se zdi ta želja še daleč. Pandemija se neusmiljeno krepi in ukrepi omejevanja javnega življenja se v večini držav razvitega sveta stopnjujejo. Tudi prej manj prizadete države, kot sta Nemčija ali Japonska, hitijo z zaporami, saj število smrti neusmiljeno narašča. Ukrepi cepljenja se bodo videli šele spomladi, zato je zimska turistična sezona za Evropo že izgubljena. In čeprav so gospodarski kazalci iz industrije praktično povsod vsaj solidni, kar nakazuje, da se proizvodne dejavnosti držijo relativno dobro, pa so kazalci iz storitvenega sektorja slabi in skupen seštevek bo potegnil številke BDP v rdeče območje. S tem bo prvo četrtletje razočaralo analitike, a kot že nekaj mesecev, je pozornost še naprej usmerjena na obdobje po pandemiji, čeprav ni povsem jasno, kdaj točno bo to obdobje nastopilo. Države še naprej stimulirajo ekonomije, po 600-dolarskem čeku Američani pričakujejo še nekaj več, a na to bo treba počakati na današnje volitve v Georgiji ter prisego Bidnove administracije. Na tej strani luže smo po letih dogovarjanj končno zaključili sago brexit, kar je eden večjih pozitivnih momentov v zadnjih letih za Evropo. Odstranjena je gospodarska negotovost, rezultat je dober za obe ekonomiji, evropsko in britansko, vlagatelji na borzah pa se ponovno lahko usmerijo na poslovanje panog in podjetij. Se pa pandemija zadnje tedne krepi v Aziji, čeprav so številke zaenkrat bistveno nižje kot v Evropi ali ZDA in trenutno ne predstavljajo velike nevarnosti. Večje tveganje je nepredvidljivost držav, kot smo videli na primeru Alibabe in »izginulega« lastnika ter glavnega direktorja MA-ja, ki se po hudi kritiki kitajskih regulatorjev in s tem posredno države in partije ne pojavlja več v javnosti. To je ustvarilo pritisk na kitajske tehnološke delnice, a zaradi rasti kitajskega trga ne pričakujemo močnega dolgoročnega negativnega učinka. Največjo skrb na trgu predstavljajo visoka vrednotenja, ki jih podpira izdatna likvidnost držav in centralnih bank. Kakršno koli zmanjšanje bi imelo velik negativen vpliv na praktično celoten kapitalski trg. Po pričakovanjih ekonomistov in besedah centralnih bankirjev kaj takega niti v 2021 niti v 2022 ni za pričakovati, a vseeno previdnost ni odveč.

Dnevi pred novim letom niso prinesli presenečenj, na drugi strani pa smo presenetljivo videli nekoliko negativen start na delniških trgih v 2021. Po nekaterih podatkih je to najslabši start v novo leto od leta 1932. Samo po sebi to ne pove veliko, saj je leto 2020 postreglo z močno nadpovprečnimi donosi in posledično je pričakovana previdnost vlagateljev ob krepitvi pandemije. Obenem je borze prizadela še napoved nadaljnjega umika nekaterih kitajskih delnic iz ameriških borz, odločitev, ki je bila nato zamrznjena. A vseeno kaže na tleče napetosti med Kitajsko in ZDA, nekaj, za kar tudi Bidnova administracija napoveduje, da ne bo naglih sprememb trenutne politike. To je lahko vir nadaljnje negotovosti, saj so bila večinska pričakovanja ob zmagi Bidna, da je trgovinska vojna praktično že preteklost. Podobna je bila tudi reakcija na relaciji ZDA – Evropa, ko so ZDA konec leta uvedle dodatne carine na nekatero evropsko blago, predvsem luksuzne izdelke, zaradi nadaljevanja spora okoli subvencij obema največjima proizvajalcema letal. Vse skupaj kaže, da ob pandemiji ostaja kopica nerazrešenih zadev, ki bo tudi v 2021 prinašala negotovost na kapitalske trge. Že omenjena visoka vrednotenja delniških trgov in negativni obvezniški donosi lahko to negotovost le še potencirajo. A največje tveganje v 2021 je cepivo. Če bo delovalo in bo pandemija zbledela, se napovedi analitikov lahko uresničijo in trgi bodo imeli podporo. Če cepivo ne bo delovalo, kot je treba, in bo vpliv pandemije močnejši, ekonomski kazalci pa slabši od napovedi, potem lahko pričakujemo še dodatno tiskanje denarja, kar na kratek rok verjetno ne bo slabo za trge, a na daljše obdobje ustvarja še večja neravnovesja. Neravnovesja, za katera zaenkrat politiki in ekonomisti nimajo odgovorov.

NASVET ZA VLAGATELJE:

Informacije o cepivu in likvidnost centralnih bank še naprej krojijo borzne trge. Dolgoročno tehnološke delnice in delnice e-trgovine ter dela od doma ostajajo segmenti z nadpovprečno rastjo, a ob visokih vrednotenjih ter zgodbah, kot se dogaja okoli Alibabe, vlagatelji postajajo bolj previdni. Zaradi velikanske tržne kapitalizacije so vlagatelji bolj previdni in zadržani, pa tudi vse več denarja je potrebnega, da se premakne njihove tečaje. Drage obveznice in negativni bančni donosi vlagatelje še naprej silijo predvsem v delniške naložbe, vidimo pa tudi rast vse bolj špekulativnih naložb. Ostajamo pri splošnem priporočilu, da je razpršitev portfelja nujna. Portfelj je priporočljivo razdeliti v različne razrede, med delnice, obveznice oziroma denar. Likvidnostna podpora tako obveznicam kot tudi delnicam se nadaljuje. Priložnosti izven tehnološkega sektorja so privlačne, še posebej v segmentih trga, ki pričakuje močno spremembo poslovnega okolja na bolje zaradi cepiv ali zaradi vpliva politik. Eden takih segmentov je vse, kar je povezano s čistejšim okoljem in bolj vzdržnim načinom bivanja. Močan odboj je ponekod mogoče začel prehitevati realnost v poslovanju teh podjetij, a v poplavi likvidnosti to vlagateljev ne skrbi. Če bo cepivo učinkovito, potem se bo dinamika v najbolj prizadetih sektorjih temeljito spremenila in rotacija med panogami še okrepila. Trend rasti trgov se zaradi stimulusa, ki je bolj usmerjen v industrijo, infrastrukturo in do okolja prijaznejše življenje lahko nadaljuje, a v 2021 lahko pričakujemo nekoliko drugačno strukturo rasti. Zgodovina nas uči, da se glavni nosilci rasti trgov skozi obdobja močno spremenijo. Uravnotežen pristop k investiranju je zato nujen, utež v obliki posameznih skladov pa lahko predstavljajo panoge, ki so bolje prestale to krizo in kjer vrednotenja niso pretirana. Sem uvrščamo predvsem zdravstvo, industrijo in oskrbo, za začimbo pa lahko tudi bolj prizadete panoge. Vlagatelji z dolgimi varčevalnimi cilji naj vztrajajo in nadaljujejo s periodičnimi vplačili, tisti, ki bi investirali večji znesek, pa naj ga razporedijo na daljše časovno obdobje. Digitalizacija, avtomatizacija, e-trgovina, delo od doma, čistejša energija, poslovanje v skladu z družbenimi normami in spoštovanje t.i ESG priporočil so dolgoročni trendi. Podjetja in panoge, ki se temu težko prilagajajo bodo med vlagatelji vse manj priljubljena. Čeprav so lahko nihaji v eno ali drugo smer močni, nas le-ti ne smejo zavesti pri razmišljanju, kako strukturirati in sestaviti portfelj za dolgo obdobje varčevanja.

 

 

 

Tokrat je drugače. Ali res?

 

Počitnice in potovanja. Smučanje, obisk bazena ali nakupovalnega centra. Vse, kar se je zdelo v začetku 2020 nekaj samo po sebi umevnega, je danes nemogoče oziroma povezano z omejitvami. Ali bo cepivo delovalo in bo gospodarstvo zadihalo, ali bo okrevanje tako močno kot, ga analitiki in ekonomisti napovedujejo, in bo rast dobičkov dosegla visoka pričakovanja, bomo videli spomladi. Do takrat vsi bolj ali manj ugibamo in premlevamo napovedi in številke, ki so že naslednji dan lahko povsem drugačne. Edino, kar je postalo jasno v teh dneh, je, da se virus še naprej izredno hitro širi, z njim pa omejitve javnega življenja v največjih svetovnih gospodarstvih. S tem so v vodo padle vse napovedi za prvo četrtletje 2021. Ker je svet enako nepredvidljiv kot večino leta 2020, se raje ozrimo na borzne trge.

Naslov za prvo kolumno v letu 2021 sem si izposodil od starega borznega pregovora. Vlagatelji prepričujejo sami sebe, da stare zapovedi in pravila ne veljajo več, ker so iznašli nove ekonomske zakone. Po domače, jabolko, ki je zraslo na češnji in ne na jablani, ne pade več navzdol ampak navzgor. Po podobnem principu borzni trgi delujejo že nekaj časa. Najdonosnejša so podjetja, ki obljubljajo najlepšo sliko v čim bolj daljni prihodnosti, vsaj po letu 2030. Tudi če bodo naslednjih deset let tolkla izgubo, ni bojazni vlagatelji na trgih zadnjih nekaj let razgrabijo tako delnice kot obveznice. Zato je družba Tesla, ki ne naredi niti 500.000 avtomobilov, vredna več kot deset največjih proizvajalcev avtomobilov na svetu. Vsi kazalniki vrednotenja pa v stratosferi. Podobno se dogaja s kitajskim avtomobilistom NIO, ki mu je lani uspel prodati dobrih 43.000 avtomobilov, vreden pa je toliko kot največji proizvajalec avtomobilov na svetu, ki jih izdela deset milijonov. Takih primerov je v posameznih panogah ogromno. Zadnja leta se je struktura vlagateljev močno spremenila. Prišli so mlajši, bolj nagnjenji k tveganju, in dobrim zgodbam. Pri tem so kategorije, kot so prihodki, dobiček in donos na vloženi kapital, postale manj ali pa povsem nepomembne. Dobra zgodba je vredna več kot dobiček v bilanci. Kajti zgodba obljublja velike prihodnje dobičke. Pravljični eldorado. Že res, da v veliko teh podjetij prihodki hitro rastejo, toda v večini primerov z enako ali podobno hitrostjo raste tudi izgubo. Kljub temu ti poslovni modeli vedno znova najdejo novo financiranje. Denar je zastonj ali pa banke računajo celo negativne obresti. Države delijo vavčerje (po Evropi) ali pa kar direktno denar (v ZDA) celo splošnemu prebivalstvu, zato to išče poti v naložbe. Inflacije sicer ni, ker so v razvitem svetu ljudje praviloma dobro gmotno preskrbljeni. Ker ne potrebujejo novih čevljev ali avta, presežek denarja usmerjajo v naložbe. Zadnja leta opazujemo hitro rast praktično vseh naložbenih kategorij, od obveznic prek delnic do najbolj divjih špekulativnih naložb, kot so kriptovalute ali visoko tvegane delnice in posojila. Ples se bo nadaljeval, dokler bodo države in centralne banke skrbele za poceni ali zastonj denar. Pričakovanja za 2021 v tem pogledu ne kažejo sprememb. Pokoronsko okrevanje temelji na obilnem tiskanju novega denarja za morje naložb in politik okrevanja. Obrestne mere bodo po zagotovilih odločevalcev ostale na teh ravneh vse do 2022, zelo verjetno pa še precej dlje. Tiskanje denarja je dejansko postalo nov ekonomski model. Če zmanjka denarja, ga natisnemo. Ampak če bi to dolgoročno delovalo, potem bi Jugoslavija ali Zimbabve postal Švica. Ker pa bo nekoč plesa konec in bodo ljudje izgubili zaupanje v tako postavljen sistem, je na mestu vprašanje, kako strukturirati prihranke, da udarec ne bo prehud. Dobrega odgovora žal ni. Najpreprostejši je – vsakega po nekaj.

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

 

Pregled dogajanja:
Leto 2020 gre počasi h koncu in končuje se precej bolje, kot bi lahko ob začetku pandemije pričakovali. Predzadnji teden leta nam prinaša nov stimulus v ZDA, ki znaša 900 milijard dolarjev. Z njimi bodo ublažili udarce zaradi pandemije takoj v začetku 2020, še vedno pa so vse oči uprte v novo Bidnovo administracijo, od katere se pričakuje v februarju še nadaljnjo podporo. Stimulus poleg drugega prinaša enkratno podporo 600 dolarjev vsakemu Američanu ter po 300 dolarjev dodatne podpore brezposelnim tedensko, do konca marca 2021. Stimulus je bil na trgih pričakovan, zato pretiranega odziva na začetku ne pričakujemo. Na drugi strani vidimo krepitev pandemije, tako okužbe kot smrti so globalno rekordne, zato bodo tokratni božično-novoletni prazniki res drugačni. V Evropi bo prevladovalo zaprtje storitvenega sektorja, nekatere države kot npr. Nemčija je tokrat sprejela ostrejše ukrepe kot v prvem valu spomladi. To bo prineslo po ocenah ekonomistov upad BDP v zadnjem kvartalu 2020, za Nemčijo ocenjujejo 1 % upad BDP. A situacija se zelo hitro spreminja, kar smo videli čez vikend v VB, kjer je zaradi novega seva Covid-19 nastala manjša panika, na hitro pa je bilo sprejeto ostrejše zapiranje javnega in gospodarskega življenja. Novi sev je tudi največja nevarnost gospodarstvom v novem letu, saj bi morebitna slabša učinkovitost cepiva proti novemu sevu lahko močno zamajala plane okrevanja in s tem tudi kapitalske trge. Na drugi strani imamo Kitajsko, kjer bomo letos zabeležili solidno rast gospodarstva, okrevanje pa se nadaljuje ob strogem nadzoru javnega in zasebnega življenja.

Kapitalski trgi so predzadnji teden leta dosegli nove rekordne vrednosti, deloma podprte s pričakovanji o ameriškem stimulusu. Tudi brez stimulusa je likvidnost na trgih odlična, delež malih vlagateljev, ki sodeluje pri špekuliranju pa rekorden. Če bo reakcija ljudi v ZDA ob tokratni enkratni pomoči 600 dolarjev podobna kot prvič, ko se je veliko denarja prelilo na borzo, lahko tudi tokrat pričakujemo rast predvsem bolj tveganih in špekulativnih delnic. Posledično težko pride do večje korekcije, saj se optimizem nenehno hrani s pritokom dobrih novic in seveda likvidnostjo. A previdnost ni odveč. Vrednotenja so visoka, nekatera so presegla nivoje iz pikakom balona leta 2000, optimizem tako malih kot tudi institucionalnih vlagateljev je blizu ekstremov, delež obveznic z negativnimi donosi je rekorden in zaverovanost vlagateljev, da vedo, kakšna bo smer trga, izredno močna.

Izzivi za 2021 ostajajo enaki kot pred meseci. Denar in obveznice večinoma prinašajo negativne donose, zato se tisti, ki ne iščejo samo varnosti zatekajo v delnice in nekatere druge naložbe. Delniški trgi so zadnje tedne v znamenju rotacije med panogami, saj so prejšnji poraženci postali kandidati za zmagovalce, zmagovalci korona krize pa so si vzeli predah. ECB pri rotaciji ni pomagala, saj so restrikcije za evropske finančne družbe pri izplačilu dividend in nakupu lastnih delnic le delno odpravljene, nasprotno pa je Fed svoje ukrepe precej bolj omilil, kar povečuje privlačnost ameriških bank v primerjavi z evropskimi.

A nizke obrestne mere, ki ustvarjajo velik pritisk na marže in rezultate ostajajo, kar dela delnice privlačnejše za kratkoročno trgovanje, kot za dolgoročno naložbo. V ospredju so še naprej delnice iz panog industrije ter široke potrošnje, kjer se v 2021 pričakuje najmočnejše okrevanje, panogama pa daje podpora tudi prehod na okoljsko bolj prijazen način življenja. Okolje je tudi tema, ki zaposluje vlagatelje v panogi oskrbe in zaenkrat so pričakovanja analitikov panogi zelo naklonjena. Analitiki za 2021 priporočajo tudi zdravstvo, kjer se poleg pandemije dogaja še več drugih pozitivnih premikov, pa tudi konstelacija zvezd v ameriški politiki je izrazito naravnana na status quo, kar pomeni da reforma zdravstva ne bo šla v škodo velikih farmacevtov. Dodaten draž panoge so relativno ugodna vrednotenja in lepi dividendni donosi. Za investicije v infrastrukturo, tudi zeleno, rabimo materiale in surovine. Panoga je zato zadnji mesec pridobila več kot 10 %, nekatere bolj tvegane delnice še precej več. Nekoč veliki brat materialov, panoga energije je še naprej pod velikimi pritiski zaradi pandemije in prehoda na čistejše vire energije. Drži da so vrednotenja ugodna, a vseeno večina vlagateljev z zadržki zgolj opazuje njen razvoj. Osnovne, prehranske dobrine so bile odlična naložba v pandemičnem letu 2020, pričakovanja za 2021 pa se nagibajo v smer, da bo to leto predaha. Analitiki pričakujejo stagnacijo oz. le majhno rast dobičkov, a panoga ob le malo povišanih vrednotenjih ponuja stabilnost, zato je še naprej privlačna med vlagatelji. IT panoga ostaja privlačna, a z najvišjimi vrednotenji, in v nekaterih primerih so nekatera izmed teh vrednotenj na meji absurda, zato je tu potrebna povečana previdnost, A kot smo že večkrat rekli, avtomatizacija, digitalizacija, robotizacija, e-trgovina, delo od doma so trendi, ki jih je pandemija le okrepila in pospešila. Zato IT ostaja sestavni del portfelja.

NASVET ZA VLAGATELJE:
Informacije o cepivu in likvidnost centralnih bank še naprej krojijo borzne trge. Dolgoročno tehnološke delnice in delnice e-trgovine ter dela od doma ostajajo segmenti z nadpovprečno rastjo, a kot kaže si bod vzeli nekaj predaha. Te delnice drage in tržna kapitalizacija je velikanska, zato bodo vlagatelji bolj previdni in zadržani, pa tu di vse več denarja je potrebno, da se premakne njihove tečaje. Drage obveznice in negativni bančni donosi vlagatelje še naprej silijo predvsem v delniške naložbe. Zaradi cepiv ter pozitivnega razpleta v ameriški politiki je danes vlaganje v delnice manj tvegano kot pred časom. Ostajamo pri splošnem priporočilu, da je razpršitev portfelja nujna. Portfelj je priporočljivo razdeliti v različne razrede, med delnice, obveznice oziroma denar. Likvidnostna podpora tako obveznicam kot tudi delnicam se nadaljuje. Priložnosti izven tehnološkega sektorja so privlačne, še posebej v segmentih trga, ki pričakuje močno spremembo poslovnega okolja na bolje zaradi cepiv. Eden takih segmentov je vse, kar je povezano s čistejšim okoljem in bolj vzdržnim načinom bivanja. Močan odboj je ponekod mogoče začel prehitevati realnost v poslovanje teh podjetij, a v poplavi likvidnosti to vlagateljev ne skrbi. Če bo cepivo učinkovito, potem se bo dinamika v najbolj prizadetih sektorjih temeljito spremenila in rotacija med panogami še okrepila. Trend rasti trgov se zaradi stimulusa, ki je bolj usmerjen v industrijo, infrastrukturo in do okolja prijaznejše življenje lahko nadaljuje, a po pričakovanjih se bo v 2021 spremenila struktura rasti. Zgodovina uči, da se glavni nosilci rasti trgov skozi obdobja močno spremenijo. Uravnotežen pristop k investiranju je zato nujen, utež v obliki posameznih skladov pa lahko predstavljajo panoge, ki so bolje prestale to krizo in kjer vrednotenja niso pretirana. Sem uvrščamo predvsem zdravstvo, industrijo in oskrbo, za začimbo pa lahko tudi bolj prizadete panoge. Vlagatelji z dolgimi varčevalnimi cilji naj vztrajajo in nadaljujejo s periodičnimi vplačili, tisti, ki bi investirali večji znesek, pa naj le tega razporedijo na daljše časovno obdobje. Digitalizacija, avtomatizacija, e-trgovina, delo od doma, čistejša energija, poslovanje v skladu z družbenimi normami in spoštovanje t.i ESG priporočil so dolgoročni trendi. Podjetja in panoge, ki se temu težko prilagajajo bodo med vlagatelji vse manj priljubljena. Čeprav so lahko nihaji v eno ali drugo smer močni, nas le ti ne smejo zavesti pri razmišljanju, kako strukturirati in sestaviti portfelj za dolgo obdobje varčevanja.

Bralcem se iskreno zahvaljujemo za celoletno prebiranje naših komentarjev. Vsem želimo srečno in zdravo 2021!

 

Lahko pričakujemo miren zaključek leta?

 

Podjetja in posamezniki, ki se najhitreje prilagodijo, imajo seveda zahtevne prve tedne, vendar pa v nadaljevanju lahko pričakujejo stabilno okrevanje, ki traja dlje časa. Med bolj očitne zmagovalce tokrat štejemo podjetja, ki so migrirala na splet, tako s prodajo kot tudi z lastnim poslovanjem. Tukaj so potem še podjetja, ki so vsem drugim ponudila rešitve, ki so jih zaradi novo nastalih razmer potrebovali. Med zmagovalce pa lahko štejemo tudi posamezne države, ki so se zelo uspešno soočile s pandemijo, tukaj lahko omenimo predvsem Kitajsko in tudi Južno Korejo.

Med bolj očitnimi poraženci pa je panoga turizma ter posamezne države, kjer ukrepi niso umirili širitve virusa. Trenutno je tako vseeno večina gospodarstev po svetu precej dobro prilagojena na nove razmere, drugi pa čakajo cepivo, ki je prišlo izredno hitro in kaže zelo dobre rezultate. Zdi se, da bo trenutna kriza v drugi polovici leta 2021 skoraj pozabljena, razviti svet pa se bo s cepivom vrnil v bolj normalne okvirje. Dejstvo pa je, da so se potrošniške navade zelo spremenile, tudi poslovanje posameznih podjetij je spremenjeno. In del tega bo z nami ne glede na virus.

Za nami so tudi ameriške predsedniške volitve, ki so na koncu z nekaj zapleti vseeno minile dokaj mirno. Kot pa kaže zgodovina volitev, te za kapitalske trge niso tako zelo pomembne. Prvi faktor, ki je najbolj vplival na letošnje leto, je seveda cena denarja. Ta je bila relativno nizka že konec lanskega leta, ko je donosnost desetletne ameriške obveznice znašala okoli dva odstotka. V letošnjem letu pa smo ob nakupih centralnih bank videli ceno denarja v ZDA na ravni 0,5 odstotka. Tej novi realnosti pa so se prilagodili tudi drugi naložbeni razredi. V prvi vrsti delniški trgi.

Globalni delniški indeksi tako od marca dokaj stabilno okrevajo in trenutno dosegajo nove rekorde, če jih merimo v dolarjih. Ker pa je globalna poplava rezervne valute povzročila njeno depreciacijo, je slika za evropske vlagatelje nekoliko slabša. V letošnjem letu so tako povečali količino dolarjev v obtoku za okoli 20 odstotkov, kar je nepredstavljiva številka v zgodovinskem kontekstu. Večina denarja trenutno sicer še ne kroži, je pa poskrbel za ohranitev stanja, kakršno vidimo v makroekonomskih podatkih. Stabilne cene nepremičnin, malo stečajev, nizka brezposelnost, višji dobički podjetij itd. Na drugi strani pa tudi izredno visoka vrednotenja tako imenovanih hitro rastočih podjetij. Tukaj ne govorimo več o 20- do 30-kratnikih dobička, ampak prihodkov, kar so tudi nivoji, ki jih še nismo videli.

V bližnji prihodnosti je potrebna določena normalizacija, večjih pretresov pa do konca leta ne gre pričakovati. Za večino investitorjev na delniške trge bo tako leto 2020 uspešno. Če pa gledamo glede na to, česar smo bili v letošnjem letu deležni, pa lahko rečemo, da je zelo uspešno. Naslednje leto pa je nov list in pred nami so ponovno novi izzivi in nove priložnosti.

 

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

 

Pregled dogajanja:
– Konec novembra je na svetovne kapitalske trge prinesel umiritev. Število covid-19 pozitivnih primerov se je umirilo in v zadnjem tednu nekoliko znižalo. V svetu beležimo nekaj pod 600.000 primerov dnevno, število umrlih je v posameznih dnevih preseglo 12.000, a zdi se, da je drugi val dosegel svoj vrh. Novih informacij o cepivu zadnji teden ni bilo. Več informacij lahko pričakujemo konec leta ali v začetku naslednjega. Visoko število okužb je spet pripeljalo do zaprtja, podobno tistemu iz pomladi, kar bo imelo velik negativen vpliv na gospodarstvo. Zadnji ekonomski podatki o rasti BDP za tretji kvartal 2020, v primerjavi z enakim obdobjem 2019, kažejo upad v vseh državah EU. Še slabše podatke lahko pričakujemo za zadnji kvartal. Zato države nadaljujejo z obstoječimi ter sprejemajo nove ukrepe lajšanja gospodarskih težav. Rasteta zadolženost in javno finančni primanjkljaji. Trgi še naprej vidijo to kot kratkoročen efekt do časa po pandemiji. Cepiva v njihovih očeh obljubljajo skorajšnji konec pandemije in vrnitev v normalnost. Optimizem se zdi nekoliko prehiter, saj lahko normalizacijo pričakujemo šele poleti, ob pogoju, da bodo cepiva delovala, a vlagatelji nadaljujejo z menjavo naložb med panogami in podjetji. Prej najbolj prizadete panoge in delnice so še naprej privlačnejše, čeprav neznank v poslovanju ostaja odprtih še naprej veliko. Saga ameriških volitev se bliža koncu, čeprav Trump še ni priznal poraza. A kakršna koli sprememba se zdi neverjetna. Bidnova administracija dobiva prve obrise in trg se je pozitivno odzval na napoved imenovanja bivše predsednice Fed, Janett Yellen, za bodočo finančno ministrico. Pričakujemo lahko močnejši stimulus v začetku naslednjega leta, zato se je nanj odzval tudi dolar, ki zadnje dni nekoliko izgublja v primerjavi z ostalimi globalnimi valutami. Še naprej so za vlagatelje trenutno zaprtje gospodarstev in posledično slabi gospodarski podatki iz konca 2020 in začetka 2021 nepomembni. Analitiki se pogovarjajo o drugi polovici 2021 in o 2022, ko pandemije ne bo več in se pričakuje precejšnjo rast BDP, dobičkov in poslovanja. Svet se gleda skozi rožnata očala. Vzpodbudno je, da se kitajski gospodarski podatki še naprej krepijo, kar daje dober obet za leto 2021.

– Tudi zadnji teden trgi nadaljujejo s počasnim tempom rasti. Divje stopnje rasti pri menjavi sektorjev in posameznih delnic so se umirile, a še naprej več zanimanja pritegnejo podjetja iz bolj prizadetih panog. Ker imajo ta podjetja majhne uteži v globalnih indeksih, kjer prevladujejo tehnološki velikani, ki zadnje čase stopicajo na mestu, so premiki največjih svetovnih indeksov še naprej majhni. Denarja je v svetu za naložbe na kapitalske trge dovolj in kot se zdi ga bo zaradi politik centralnih bank ter držav v prihodnje še več. Trg zato nezadržno sili višje. Denar zadnje tedne privlači predvsem industrijska panoga, pa tudi biotehnologija, storitvena dejavnost (turizem, gostinstvo, itd), avtomobilisti, finance, pa tudi vse kar je povezano z okoljevarstvom in zeleno energijo. Na drugi strani vidimo manjše zanimanje za tehnološke velikane, podjetja ki služijo z delom od doma in spletno trgovino, pa tudi za podjetja iz prehranske panoge ter nekatere farmacevtske velikane. Zdi se da je Brexit dogovor blizu, a to se je do sedaj zdelo že večkrat. A če pride do njega lahko pričakujemo, da bodo evropski delniški trgi nekoliko pridobili v primerjavi z ZDA. Dogovor bi odstranil veliko oviro oziroma tveganje evropskega trga, sploh iz vidika ameriških in globalnih vlagateljev. Manjši trgi ostajajo še naprej zelo nepredvidljivi in močno pod vplivom posameznih novic. Previdnost zato ni odveč.

NASVET ZA VLAGATELJE:
Informacije o cepivu in likvidnost centralnih bank bodo še naprej krojili borzne trge. Tehnološki velikani so kratkoročno z objavami o morebitnem cepivu verjetno dosegli nek vrh in pozornost se usmerja tudi v druge segmente trga. Dolgoročno tehnološke delnice in delnice spletne trgovine ter dela od doma ostajajo segmenti z nadpovprečno rastjo, a so še naprej dragi, zato bodo vlagatelji bolj previdni in zadržani. Drage obveznice in negativni bančni donosi vlagatelje še naprej silijo v delniške naložbe. Zaradi pričakovanih cepiv ter pozitivnega razpleta v ameriški politiki je danes vlaganje v delnice manj tvegano kot pred časom. Ostajamo pri splošnem priporočilu, da je razpršitev portfelja nujna. Portfelj je priporočljivo razdeliti v različne razrede, med delnice, obveznice oziroma denar. Likvidnostna podpora tako obveznicam kot tudi delnicam se nadaljuje in interes med vlagatelji za tehnološke delnice bo še naprej močan, a kot smo videli ob visokih vrednotenjih previdnost ni odveč, saj so zadnje korekcije zelo hitre. Priložnosti izven tehnološkega sektorja so privlačne, čeprav je močan odboj ponekod mogoče začel prehitevati realnost v poslovanje teh podjetij. Glavno gonilo rasti teh delnic in panog (finance, industrija, energija, materiali, nekatere druge ciklične panoge) so nižja vrednotenja ter spremembe v pričakovanem bodočem poslovanju podjetij, ki jih prinašajo s seboj pričakovanja o cepivu. Zadnji rezultati poslovanja v nekaterih »pozabljenih« panogah so vzpodbudni in če cepivo dejansko pride na trg spomladi 2021, potem se bo dinamika v najbolj prizadetih sektorjih temeljito spremenila in rotacija med panogami še okrepila. Zgodovina nas uči, da panoge z zelo visokimi vrednotenji navadno v prihodnjem desetletju prinašajo podpovprečne donose. Trend rasti trgov se tudi zaradi pričakovanega stimulusa, ki bo bolj usmerjen v industrijo, infrastrukturo in okolju bolj prijazno življenje lahko nadaljuje, spremenila se bo struktura rasti. Lahko da ne bodo nosilci rasti indeksov največja tehnološka podjetja ampak druga, manjša. Uravnotežen pristop k investiranju je zato nujen, utež v obliki posameznih skladov pa lahko predstavljajo panoge, ki so bolje prestale to krizo in kjer vrednotenja niso pretirana. Sem uvrščamo predvsem zdravstvo, industrijo in oskrbo, za začimbo pa lahko tudi bolj prizadete panoge. Vlagatelji z dolgimi varčevalnimi cilji naj vztrajajo in nadaljujejo s periodičnimi vplačili, tisti, ki bi investirali večji znesek, pa naj le tega razporedijo na daljše časovno obdobje. Kot vlagatelji na tej točki ne smemo pozabiti dolgoročnih trendov in preveč zreti v drevo, saj bomo spregledali kaj se dogaja z gozdom. Digitalizacija, avtomatizacija, e-trgovina, delo od doma, čistejša energija, poslovanje v skladu z družbenimi normami in spoštovanje t.i ESG priporočil so dolgoročni trendi. Podjetja in panoge, ki se temu težko prilagajajo bodo med vlagatelji vse manj priljubljena. Čeprav so lahko nihaji v eno ali drugo smer močni, nas le ti ne smejo zavesti pri razmišljanju, kako strukturirati in pozicionirati portfelj za dolgo obdobje varčevanja.

 

 

Zmagovalka epidemije je Krka

 

Konec prvega in začetek drugega kvartala je namreč zaznamoval močan upad gospodarske aktivnosti, saj je bila Slovenija tako kot večina naših najpomembnejših trgovinskih partneric v tako imenovanem »lockdownu« – podjetja so bila zaprta poldrugi mesec, skladno s tem pa seveda potrošnja prebivalstva zmanjšana na minimum.

Še najbolje jo je odnesla novomeška Krka, saj je bila poraba zdravil zaradi zdravstvene krize nadpovprečna, prebivalstvo je zdravila kupovalo tudi na zaloge. Rezultati devetmesečja so v Krki rekordni, v tem obdobju so namreč ustvarili že toliko čistega dobička kot ga je bilo načrtovano za celo leto. Dobiček pod črto pa bi bil lahko še precej višji, če ne bi utrpeli izgub iz tečajnih razlik predvsem v poslovanju z Rusko federacijo. Padec rublja v največji meri, delno pa tudi ameriškega dolarja in drugih valut, s katerimi kupci Krkinih zdravil po vsem svetu plačujejo, je v devetih mesecih letošnjega leta novomeškemu farmacevtu odnesel dodatnih 50 milijonov evrov dobička. Krka se sicer ščiti pred nihanjem tujih valut, vendar se to ne da učinkovito storiti povsod, saj za določene valute ti mehanizmi niso dosegljivi ali pa so preprosto predragi.

Podobno kot Krko so izgube iz valutnih nihanj vedno tradicionalno pestile tudi Gorenje, ki prav tako velik delež svojih izdelkov prodaja v Rusiji in v vzhodni Evropi državam, ki niso v evroobmočju. Kakorkoli že, kazalnik, ki najbolje pokaže uspešnost in dobičkonosnost prodaje v stalnih cenah, EBITDA, letos v devetih mesecih raste za kar 40 odstotkov. Če upoštevamo, da je v istem obdobju rast prodaje znašala »le« šest odstotkov, lahko ugotovimo odličen skok dobičkonosnosti poslovanja Krke lea 2020.

V Krki sicer v finančnem poročilu umirjajo žogico in za nadaljevanje leta v 2021 napovedujejo skromnejši dobiček od letošnjega. Krka je bila pri svojih napovedih vedno konzervativna, podobno kot je to modus operandi tudi pri drugih domačih družbah. Tako je namreč lažje poslovati nad načrti, če so ti zastavljeni nizko. Vendar pa epidemija covida-19 ne pojenja, cepivo za splošno populacijo prihaja šele v drugi polovici prvega tromesečja in pričakovati je, da bo Krkina prodaja zdravil še nekaj časa dobra. K temu lahko dodamo tudi začetek prebujanja njihove Kitajske zgodbe, ki se po nekaj letih priprav zdaj končno res začenja.

In ko smo že pri pandemiji, zaprtju gospodarstva in podobnih nevšečnostih – najslabše med borznimi družbami jo je letos odnesel Petrol. Vsa zgodba o liberalizaciji marže pogonskih goriv, ki so jo silili nekateri mediji, trenutno nima prav nobenega učinka na dobiček in s tem na rast cene delnice. Dobiček je Petrolu v devetih mesecih upadel kar za polovico oziroma za 40 milijonov evrov, nič bolje ne kaže tudi za zadnje četrtletje ob omejitvah gibanja in števila kupcev v njihovih prodajalnah.

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

 

Pregled dogajanja:
– Rast okuženih in smrti na eni strani, ter izboljšane informacije o cepivu na drugi strani, še naprej krojijo gibanje trgov. Okužbe in več kot 10.000 dnevnih smrti globalno so pripeljali svet v novo zaprtje, podobno tistemu iz spomladi, ter posledično spet v močno krčenje gospodarstva. Države nadaljujejo z obstoječimi ter sprejemajo nove ukrepe lajšanja gospodarskih težav. Posledično rasteta zadolženost in javno finančni primanjkljaji. A trgi to vidijo kot kratkoročen most do časa po pandemiji. Tri obetavna cepiva (ta teden se je Moderni in Pfizerju pridružila še Astrazeneca) obljubljajo skorajšnji konec pandemije. Mogoče je optimizem nekoliko prehiter, saj lahko normalizacijo pričakujemo šele poleti, ob pogoju da bodo cepiva delovala, a rotacija med panogami in podjetji se nadaljuje. Prej najbolj prizadete panoge in delnice se zadnja dva tedna ponašajo z najvišjimi stopnjami rasti. Vsemu skupaj gre še naprej na roko razpletanje ameriških volitev, kjer se Trumpova administracija počasi pripravlja na predajo oblasti. Inavguracijo pričakujemo sredi januarja, predpostavke nove administracije pa se niso več spremenile. Seštevek predpostavk vlagatelji vidijo kot pozitivnega za trg, dodaten zalet pa daje še retorika centralnih bank. Vse skupaj predstavlja luč na koncu tunela, zato je trenutno zaprtje gospodarstev in posledično slabi gospodarski podatki s konca 2020 in začetka 2021 praktično že lanski sneg, ki nikogar več ne zanima. Analitiki se pogovarjajo o drugi polovici 2021 in o 2022, ko pandemije ne bo več in se pričakuje precejšnjo rast BDP, dobičkov in poslovanja. Svet se gleda skozi rožnata očala. A to je značilnost praktično vse obdobij neposredno po ameriških volitvah. Dokler bo likvidnost neomejena, do takrat se bo veselica na vseh trgih nadaljevala.

– Trgi nadaljujejo s počasnim tempom rasti. Na posameznih delnicah smo sicer videli velike premike, predvsem v sektorjih, ki so bile največje žrtve pandemije. Tam so nekatere delnice zrastle tudi za trideset in več odstotkov. A ker imajo ta podjetja majhne uteži v globalnih indeksih, kjer prevladujejo tehnološki velikani, ki zadnje čase stopicajo na mestu, so premiki največjih svetovnih indeksov majhni. Lahko rečemo da se rotacija v bolj tvegane, ciklične naložbe nadaljuje. Denar zadnje tedne privlači predvsem industrijska panoga, pa tudi biotehnologija, storitvena dejavnost (turizem, gostinstvo, itd), avtomobilisti, finance, pa tudi vse kar je povezano z okoljevarstvom in zeleno energijo. Na drugi strani vidimo manjše zanimanje za tehnološke velikane, podjetja ki služijo z delom od doma in e-trgovino pa tudi podjetja iz prehranske panoge in nekatere farmacevtske velikane. Manjši trgi ostajajo zelo nepredvidljivi. Videli smo močan odboj v Turčiji, ko je politika obrnila smer in dvignila obrestno mero. Na Kitajskem smo videli korekcijo največjih tehnoloških velikanov, ki jim je partija na malo trši način dopovedala, da so v službi partije in države, ne samo privatnih interesov. Veseli pa počasno pobiranje Evrope, kjer se zadnje tedne kljub močni zaustavitvi javnega življenja krepi optimizem, pa tudi dogovor o Brexitu še nikoli ni bil tako blizu ciljne črte. Dogovor bi odstranil veliko oviro oziroma tveganje evropskega trga, sploh iz vidika ameriških oz. globalnih vlagateljev.

NASVET ZA VLAGATELJE:
Informacije o cepivu in likvidnost centralnih bank bodo še naprej krojili borzne trge. Tehnološki velikani so, kratkoročno, z objavami o morebitnem cepivu, verjetno dosegli nek vrh in pozornost se usmerja tudi v druge segmente trga. Dolgoročno tehnološke delnice in delnice e-trgovine ter dela od doma ostajajo segmenti z nadpovprečno rastjo, a so še naprej dragi, zato bodo vlagatelji bolj previdni in zadržani. Drage obveznice in negativni bančni donosi vlagatelje še naprej silijo v delniške naložbe in zaradi pričakovanih cepiv ter stanja v ameriški politiki je danes vlaganje v delnice nekoliko lažje. Ostajamo pri splošnem priporočilu, da je razpršitev portfelja nujna. Portfelj je priporočljivo razdeliti v različne razrede, med delnice, obveznice oziroma denar. Likvidnostna podpora tako obveznicam kot tudi delnicam se nadaljuje in interes med vlagatelji za tehnološke delnice bo še naprej močan, a kot smo videli ob visokih vrednotenjih previdnost ni odveč. Priložnosti izven tehnološkega sektorja so privlačne, predvsem zaradi bistveno nižjih vrednotenj ter spremembe v pričakovanem bodočem poslovanju podjetij, ki jih prinašajo s seboj pričakovanja o cepivu. Zadnji rezultati poslovanja v nekaterih »pozabljenih« panogah so vzpodbudni in če cepivo dejansko pride na trg spomladi 2021, potem se bo dinamika v najbolj prizadetih sektorjih temeljito spremenila in rotacija med panogami bo dobila močno podporo. Zgodovina nas uči, da panoge z zelo visokimi vrednotenji navadno v prihodnjem desetletju prinašajo podpovprečne donose. Trend rasti trgov se tudi zaradi pričakovanega stimulusa, ki bo bolj usmerjen v industrijo, infrastrukturo in okolju bolj prijazno življenje lahko nadaljuje, spremenila se bo struktura rasti. Lahko da ne bodo nosilci rasti indeksov največja tehnološka podjetja ampak druga manjša. Uravnotežen pristop k investiranju je zato nujen, utež v obliki posameznih skladov pa lahko predstavljajo panoge, ki so bolje prestale to krizo in kjer vrednotenja niso pretirana. Sem uvrščamo predvsem zdravstvo, industrijo in oskrbo, za začimbo pa lahko tudi bolj prizadete panoge. Vlagatelji z dolgimi varčevalnimi cilji naj vztrajajo in nadaljujejo s periodičnimi vplačili, tisti, ki bi investirali večji znesek, pa naj le tega razporedijo na daljše časovno obdobje.

 

Kitajska lahko spremeni globalni finančni ustroj

 

Z razvojem domačega kapitalskega trga se je v zadnjih letih postopoma začel odpirati »notranji« kitajski delniški trg, zdaj pa vse kaže, da smo zelo blizu temu, da mednarodni vlagatelji dobijo dostop tudi do 15 bilijonov vrednega kitajskega obvezniškega trga. Ta dogodek bi lahko tako kot leta 2001 ponovno močno premešal karte na globalni ravni.

Institucionalni vlagatelji (primarno pokojninski skladi), ki se ponovno soočajo z daljšim obdobjem nizkih, ničnih in marsikje negativnih obrestnih mer in hrepenijo po višjih donosnostih, bodo v primeru odprtja kitajskega obvezniškega trga dobili dostop do »varnih« državnih obveznic, ki (trenutno) vlagateljem prinašajo vsaj triodstotno donosnost do dospetja. Kitajska pa ne namerava odpreti vrat za vstop samo tujim vlagateljem – pod pogojem da bodo izpolnili zavezo iz zadnjega petletnega načrta (2021-2025) – ampak naj bi tudi domačim vlagateljem »omogočila« lažji dostop do delnic družb Apple, Facebook in Nike. Kitajska bi se tako iz svetovnega izvoznika proizvodov v naslednjem desetletju prelevila v svetovnega izvoznika kapitala, kar bi pripeljalo do popolnoma drugačne svetovne razporeditve moči.

Verjetno se vsi strinjamo, da ima nekdo, ki bistveno prispeva h globalni alokaciji kapitala, bistveno večji vpliv od tistega, ki nadzoruje dobavo potrošnih dobrin (čeprav je Kitajska že s tem poslovnim modelom ena izmed največjih globalnih velesil). Želim si verjeti, da se Kitajska zaveda, da ima lahko tovrstna strukturna sprememba tudi neželene negativne posledice. Uvedba evra leta 1999 je zasejala seme finančne krize v naslednjem desetletju. V EMU (evropski monetarni uniji) uvedba evra ni povzročila krize kot take, pač pa je bila ta posledica neuspele sinhronizacije gospodarskih ciklov na ravni EMU, kar je prišlo na plan po globalni gospodarski krizi. Na drugi strani Atlantika je poplava tujega kapitala v ZDA povzročila (pre)hiter padec obrestnih mer in posledično eksplozijo hipotekarnih kreditov, kar je pozneje ob zlomu domačega nepremičninskega trga pripeljalo do največje finančne krize v zadnjih desetletjih. Odpiranje notranjega kitajskega dolžniškega trga bi po mnenju večine strokovnjakov na globalni ravni pripeljalo do enakih strukturnih sprememb, kot smo jih bili deležni ob uvedbi evra, zato upajmo, da se je Kitajska učila iz napak »zahoda« in za dobro vseh nas ne bo ponovila naših napak.

 

 

Komentar ekipe upraviteljev Generali Investments na trenutno dogajanje

 

 

Pregled dogajanja:
– Nov teden in še eno novo zdravilo za korona virus. Odziv je bil pozitiven, a manj kot prvič. Tretji novembrski teden je prav tako minil v pozitivnem vzdušju na trgih, čeprav je bilo stanje v gospodarstvih vse bolj zapleteno in pandemija vse bolj grozi. Število okužb globalno je rekordno in presega 600.000 novih vsak dan. Število smrti globalno že nekaj dni presega 10.000 dnevno. Zaustavitev javnega življenja je po Evropi dosegla spomladanske nivoje, v ZDA pa so vse oči uprte v Bidna, kakšen bo njegov predlog. Napovedi za zadnji kvartal se zato slabšajo. Slabši od trenutnih pričakovanj bo verjetno tudi prvi kvartal 2021. Trgi, ki gledajo nekoliko bolj v prihodnost, se veselijo vsake novice o cepivu, ki je sedaj pričakovano za pomlad 2021. Tudi poslovanje podjetij je v tretjem kvartalu, tako v ZDA kot tudi Evropi, močno preseglo pričakovanja, saj je eno najboljših v zadnjih 10 letih iz vidika preseganja pričakovanj, a ob tem ne smemo pozabiti, da so bila pričakovanja zelo umirjena in da je v primerjavi z lanskim letom poslovanje slabše. Zato se še naprej višajo vrednotenja in delnice so po vrednotenjih že povsem blizu nivojem iz leta 2000. V ZDA se volilna saga in preštevanje nadaljuje, saj zmagovalec še ni razglašen, čeprav je verjetnost, da se bo karkoli dramatičnega spremenilo, majhna. Največja neznanka ostaja pristop Bidnove administracije do mednarodnih odnosov. Do Evrope, Kitajske, Irana in Rusije. Pričakovanja so se spremenila zelo pozitivno, vidimo pritisk znotraj britanske vlade, da sklene izstopni sporazum z EU. Na drugi strani zemeljske krogle so največje azijske države sklenile trgovinski sporazum, ki so se mu pridružile tudi vse ameriške zaveznice v azijsko-pacifiški regiji, kar je zelo pomenljiv znak.

– Trgi so tudi pretekli teden nadaljevali v zeleni barvi, pod močnim vplivom novic o pričakovanem cepivu ter pozitivnem razpletu mednarodnih napetosti. Nadaljevala se je močna rast podjetij, ki so v zadnjih mesecih močno zaostali v rasti za IT, t.i. value podjetji. Vlagatelji prelivajo sredstva v delnice podjetij, ki naj bi razcvet doživele v pokoronskem obdobju. Sem spadajo letalska podjetja, transport, turizem itd. Na drugi strani so največjo korekcijo doživela podjetja, ki so močno zrasla zaradi korone, a te tečaje poslovanje podpira. Delnice največjih IT podjetij, tako imenovani FAANG*, se držijo relativno dobro, zato so indeksi ob rasti ostalih lahko dosegli nove rekordne nivoje. Alibaba je razočaral z rezultati, kar je skupaj z odpovedjo največjega IPO v zgodovini prineslo več kot 15 % korekcijo tečaja. A kitajske delnice so zaradi pozitivnih pričakovanj o zmanjšanju napetosti med ZDA in Kitajsko vseeno beležile pozitivne premike.

NASVET ZA VLAGATELJE:
Volatilnost je v zadnjih 2 tednih po volitvah in objavah o cepivih močno narastla. Tehnološka panoga je kratkoročno z objavami o morebitnem cepivu verjetno dosegla nek vrh, še posebej delnice FAANG in pozornost se bo nekoliko bolj usmerila tudi v druge segmente trga, ki je zadnje mesece zaostajal ta tehnologijo. Dolgoročno tehnološke delnice in delnice e-trgovine ter dela od doma ostajajo segmenti z nadpovprečno rastjo, a so še vedno dragi, zato bodo vlagatelji nekoliko bolj previdni in zadržani. Drage obveznice in negativni bančni donosi vlagatelje še naprej silijo v delnice in zaradi pozitivnega razpleta je danes vlaganje v delnice nekoliko lažje. A ostajamo pri splošnem priporočilu, da je razpršitev portfelja nujna. Portfelj je priporočljivo razdeliti v različne razrede, med delnice, obveznice oziroma denar. Likvidnostna podpora tako obveznicam kot tudi delnicam se nadaljuje in interes med vlagatelji za tehnološke delnice bo še naprej močan, a kot smo videli ob visokih vrednotenjih previdnost ni odveč. Priložnosti izven tehnološkega sektorja so od danes še nekoliko bolj privlačne, predvsem zaradi bistveno nižjih vrednotenj ter spremembe v pričakovanem bodočem poslovanju podjetij. Zadnji rezultati poslovanja v nekaterih »pozabljenih« panogah so vzpodbudni in če cepivo dejansko pride na trg spomladi 2021, potem se bo dinamika v najbolj prizadetih sektorjih temeljito spremenila in rotacija med panogami bo dobila močno podporo. Zgodovina nas uči, da panoge z zelo visokimi vrednotenji navadno v prihodnjem desetletju prinašajo podpovprečne donose. Trend rasti trgov se tudi zaradi pričakovanega stimulusa lahko nadaljuje, le struktura se bo nekoliko spremenila. Uravnotežen pristop k investiranju je nujen, utež v obliki posameznih skladov pa lahko predstavljajo panoge, ki so bolje prestale to krizo in kjer vrednotenja niso pretirana. Sem uvrščamo predvsem zdravstvo, potrošnjo in oskrbo, za začimbo pa lahko tudi bolj prizadete panoge, kjer se jim kaže lučka na koncu tunela. Vlagatelji z dolgimi varčevalnimi cilji naj vztrajajo in nadaljujejo s periodičnimi vplačili, tisti, ki bi investirali večji znesek, pa naj le tega razporedijo na daljše časovno obdobje.

 

*FAANG je kratica, ki se nanaša na delnice petih najbolj priljubljenih in najuspešnejših ameriških tehnoloških podjetij: Facebook, Amazon, Apple, Netflix in Alphabet (prej znan kot Google).

Po volitvah

 

Pozdravil ga je z največjo rastjo indeksa S&P na povolilni dan od leta 1932. Sodeč po zgodovini nas v prihodnje čaka še nekaj rasti. A pojdimo lepo od začetka in poglejmo, kaj volilni rezultat prinaša in kako si to veliki vlagatelji razlagajo.

Modri demokratski val ni uspel. Senat ostaja v republikanskih rokah, kongres pa v demokratskih, v obeh pa se je večina zmanjšala. To pomeni nadaljevanje političnega zastoja. Po mnenju vlagateljev je nič sprememb dobro z več vidikov. Dogovor o fiskalnem stimulusu bo težak in vlagatelji vidijo, da bo spet moral posredovati Fed in zagotoviti likvidnost. Fedov denar se prelije direktno na borze, zato ga imajo vlagatelji raje. Nič sprememb pomeni manjši pritisk na tehnološka podjetja z razbitjem oziroma regulacijo. Nič sprememb pomeni, da davki ostanejo nizki, da bo reforma zdravstvenega sistema na način, kot so si ga zastavili demokrati, neizvedljiva in ne bo negativno vplivala na poslovanje največjih farmacevtskih podjetij.

Tehnologija in zdravstvo sta bila v sredo med panogami z najvišjimi donosi, veliko delnic je zrastlo med pet in deset odstotki. Po drugi strani Biden kot predsednik verjetno pomeni nekoliko manjši pritisk na Kitajsko in Evropo, zaradi česar sta se pozitivno odzvala ta trga. Iluzija je sicer pričakovati, da bodo zdaj odnosi enaki kot pred petimi ali desetimi leti, saj celotna trgovinska vojna ni zrastla samo na Trumpovem zelniku, ampak je rezultat ameriških lobijev. A že sprememba v načinu komuniciranja in retoriki bi lahko imela zelo pozitiven vpliv na trge. Rezultat je boljši od pričakovanj tudi za panogo energije, nafte in plina. Sredin odziv vlagateljev sicer kaže, da so strukturne težave tu večje, panoga pa je res nepriljubljena pri vlagateljih. Zelena energija in manjši vpliv na okolje sta se še posebej zasidrala pri mlajših generacijah, ki pa sprejemajo vse več za svet pomembnih odločitev. Zeleno je torej ireverzibilen proces in dokler naftna industrija ne najde odgovora nanj, bo težko znova pritegnila vlagatelje.

Trg je iz razpleta volitev za zdaj pobral samo dobre razlage, slabe pa v pričakovanju, da bo Fed znova tiskal dolarje, potisnil ob stran. A dejstva ostajajo nespremenjena. Reforme, ki se jim obe strani izogibata že dolgo časa, so potrebne. Pandemija covida-19 pušča vse večje posledice na svetovnem gospodarstvu in lepljenje obližev ne bo delovalo. Letošnja zima bo pustila globoke posledice na storitvenem delu gospodarstev. Turizem, gostinstvo, letalska industrija, če omenimo le nekatere, zaposlujejo veliko ljudi. Vlagatelji so zato interes preusmerili skoraj izključno v delnice podjetij, ki v pandemiji »prosperirajo«. Govorimo o delnicah e-trgovskih podjetij, ki se ukvarjajo z delom od doma, logistiko, IT in podobno. Za te delnice pa velja, da niso le drage, ampak se še dodatno dražijo. Na takem razgretem trgu previdnost ni odveč. Prave alternative, kot smo že zadnjič ugotovili, ni. A vseeno je na tej točki, ko je trg tako močno odvisen od tega, ali bosta Fed in ECB natisnili dodaten denar ali ne, razpršitev portfelja nujna za mirnejši spanec.