Pregled dogajanja:
Stanje v svetu je še naprej kompleksno. Na eni strani se prebuja upanje, da bo program cepljenja uspešen in s tem pandemija obvladana. Rezultati cepljenja kažejo solidne znake napredka predvsem v bolj razvitih državah, stanje se najbolj izboljšuje v ZDA in VB. Na drugi strani imamo razvite države, predvsem v Evropi, kjer se omejitve življenja nadaljujejo, saj cepljenje poteka prepočasi in covid-19 nadaljuje svoje širjenje. Tretja kategorija pa so predvsem države s trgov v razvoju, tukaj ciljamo predvsem na Latinsko Ameriko in Azijo, pa tudi Afriko, ki se je pri cepljenju naslonila na cenejše, tudi zaradi širjenja političnega vpliva, lažje dostopno kitajsko cepivo, ki pa sedaj kaže zelo nizko oz. omejeno učinkovitost. Zato se je tu v zadnjem času pandemija začela hitro širiti (Brazilija, Indija, Indonezija, itd.). Centralne banke in države še naprej skrbijo za zelo sproščeno denarno politiko. Ravno ta teden je FED dejal, da dviga obrestnih mer letos ne bo, zato je optimizem, merjen skozi ekonomske kazalce, na precej visokih nivojih in posledično občutljiv za morebiten korak ali dva nazaj v boju s pandemijo in posledično ekonomsko recesijo. Inflacija ostaja še naprej neznanka, cene pri proizvajalcih še naprej kažejo znake rasti, materiali so bistveno višje kot pred letom ali dvema, zato lahko pričakujemo, da se bo vsaj del tega prelil v končne cene za potrošnike. Kako močno in koliko časa bo trajalo to prelivanje ostaja odprto vprašanje. Trgi so vračunali sunek v spomladansko poletnem obdobju, morebitno nadaljevanje v jesen pa lahko prinese pretres na borze v smislu hitrega prehoda med posameznimi panogami. Še najbolj skrbi počasna krepitev napetosti v odnosih med ZDA in Kitajsko, nekaj kar so analitiki napačno predvidevali, da bo odšlo na smetišče zgodovin po Bidnovi izvolitvi. Tudi pomankanje čipov in polprevodnikov, ki naj bi se sedaj nadaljevalo v leto 2022 je deloma posledica teh napetosti. V ZDA so uspešno razdelili stimulus med prebivalce, sedaj lahko pričakujemo še začetek infrastrukturnega stimulusa, v ospredje pa prihaja debata, kako vse to financirati. Postalo je jasno, da bo potrebno dvigniti davke in debata okoli tega bo dolga ter napeta, imela pa bo velik vpliv na kapitalske trge. A če v ZDA debatirajo, kako financirati stimulus, se v Evropi ukvarjajo z bolj »življenjskimi« temami, kot je ali so vsi sedeli na pravih sedežih pri obisku v Turčiji, medtem ko se vsi infrastrukturni in ostali projekti vlečejo s polžjo hitrostjo proti točki implementacije. Čeprav je pred meseci kazalo nekoliko bolje, je očitno izvedba še naprej rak rana bruseljske birokracije. Povzetek trenutnega stanja v svetu bi zato bil, da je položaj kompleksen in da je v razplet vračunan optimističen scenarij, zaradi česar so udeleženci na kapitalskih trgih zadnje tedne nekoliko na trnih. Nadaljnja poplava poceni denarja, ki išče kakršenkoli pozitiven donos, ne glede na tveganje, skrbi, da se trgi zlagoma pomikajo višje.

Zadnji teden ni prinesel presenečenj. Trgi zaradi prej omenjene likvidnosti silijo višje in so na rekordnih vrednostih. Vlagatelji čakajo signale okoli inflacije, rezultate 1. četrtletja 2021 ter za razplet pandemije ključna naslednja dva meseca. Najhitreje se bo razpletlo z rezultati. V roku enega meseca bo jasno kako in kaj, kaže pa da znajo podjetja v seštevku pozitivno presenetiti. Za inflacijo bo potrebno počakati na pozno jesen, pandemija pa bo kmalu pokazala, ali je vsaj delno obvladana in bo v ZDA in Evropi pred poletnimi počitnicami sprostila storitveni sektor (turizem, gostinstvo itd.). Zato so zadnje tedne vlagatelji previdni pri investiranju v panoge in segmente trga, povezane s sproščanjem ukrepov. Nekoliko več pozornosti je ponovno usmerjenega v IT sektor, saj so delnice največjih družb po mesecih konsolidacije spet nekoliko oživele in kažejo željo po premiku navzgor. Tudi končanje preiskave proti Alibabi in kazen zgolj 2,8 milijarde, kot enemu največjih tehnoloških podjetij na svetu, je dojeto kot pozitivno. S tem podpira naš osnovni scenarij, da bo letošnje leto negotovo do kitajskih tehnoloških gigantov. Malo so jih dobili po prstih, da država pokaže, da je nad njimi in ne obratno, a za dolgoročne vlagatelje delnice le-teh ostajajo zanimiva naložba. Še naprej je najbolj zanimiv industrijski sektor, ki bo deležen največ denarja iz naslova infrastrukturnega stimulusa, poleg tega pa oživlja tudi investicijski ciklus pri industrijskih podjetjih (npr. velike investicije v panogi polprevodnikov, itd.). Po enomesečni močni korekciji oživlja tudi interes za podjetja iz sektorja oskrbe, saj sproščanje nekaterih pandemičnih ukrepov prinaša večjo porabe energije, začenja pa se tudi investicijski cikel podprt z državnim denarjem. Veliko interesa pritegne tudi panoga široke potrošnje, še posebej avtomobili, kjer evropski avtomobilisti kažejo vse več interesa povrniti izgubljeno v zadnjih 5 letih. Mercedes predstavlja ta teden novi električni sedan, ki po napovedih analitikov predstavlja najresnejšo grožnjo Tesli do sedaj. Na obvezniških trgih večjih premikov ni. Donosi ameriške 10-letne obveznice ostajajo okoli nivoja 1,70%, za večji premik bo potrebna višja inflacija, saj FED ne kaže nikakršne želje po komuniciranju o tem, kdaj lahko pričakujemo dvig obrestnih mer (razen da tega ne bo v 2021). Podobno je tudi v Evropi, kjer je želja po nizkih obrestnih merah še močneje izražena. Tudi dolar zato vztraja nekaj pod 1,20 dolarja za evro, kar trenutno prav tako ustreza vsem vpletenim. Večje valutne premike zadnje mesece spremljamo na trgih v razvoju, kjer večina valut izgublja, a to je bilo že večkrat videno on vlagatelji se morajo zavedati tveganja teh držav, če se le te zadolžujejo v tujih valutah.

NASVET ZA VLAGATELJE:
Razvoj pandemije, državni stimulusi in likvidnost centralnih bank krojijo borzne trge, a ti zaradi likvidnostne plime silijo višje. Tehnološke delnice in delnice e-trgovine ter dela od doma ostajajo segmenti z nadpovprečno rastjo poslovanja, a ob visokih vrednotenjih previdnost ni odveč. Panoga se je stabilizirala in za novo rast bodo potrebni boljši rezultati poslovanja. Kljub rasti donosnosti obveznice ostajajo drage, saj so donosi popravljeni za inflacijska pričakovanja še naprej mizerni, skupaj z negativni bančni donosi pa vlagatelje še naprej silijo predvsem v delniške naložbe in nepremičnine. Razpršitev portfelja ostaja prioriteta. Portfelj je priporočljivo razdeliti v različne razrede, med delnice, obveznice oziroma denar. Priložnosti izven tehnološkega sektorja ostajajo privlačne zaradi nižjih vrednotenj, še posebej v segmentih trga, kjer se pričakuje močno spremembo poslovnega okolja na bolje zaradi cepiv ali zaradi vpliva novih politik. Utež v obliki posameznih skladov naj predstavljajo panoge, ki so bolje prestale to krizo in kjer vrednotenja niso pretirana. Sem uvrščamo predvsem zdravstvo (tudi skozi demografske trende), industrijo, zaradi infrastrukturnih stimulusov in oskrbo, zaradi prehoda na »zeleno« energijo, dodamo pa lahko se selektivno panogo široke potrošnje. Med regijami po privlačnosti izstopa Evropa, zaradi lepih dividendnih donosov in privlačnih vrednotenj je za manjši del portfelja zanimiva tudi naša regija centralne in jugovzhodne Evrope. Kot zaščita pred inflacijo so omenjata energija in materiali, v teh panogah vrednotenja sicer niso pretirana, a po precejšni rasti v preteklih tednih prihaja obdobje konsolidacije. Za malo bolj potrpežljive vlagatelje je znotraj trgov v razvoju zopet privlačnejša Kitajska. Vlagatelji z dolgimi varčevalnimi cilji naj vztrajajo in nadaljujejo s periodičnimi vplačili, tisti, ki bi investirali večji znesek, pa naj le tega razporedijo na daljše časovno obdobje. Digitalizacija, avtomatizacija, e-trgovina, delo od doma, čistejša energija, poslovanje v skladu z družbenimi normami in spoštovanje t.i ESG priporočil so dolgoročni trendi in osredotočenost na dolgoročne trende se skozi zgodovino kaže kot pomembna komponenta doseganja nadpovprečnih donosov.

Pregled dogajanja:

Pandemija počasi dobiva različno dinamiko. Stanje v Aziji je dobro. V ZDA, kot tudi v VB, tudi kaže zelo dobro, latinska Amerika in Evropa pa izgledata skoraj katastrofalno. Posledično so omejitve najhujše na stari celini, kar zelo negativno vpliva na gospodarstvo in vse bolj tudi na razpoloženje med ljudmi. Prvomajske počitnice so izgubljene, tudi junijski začetek poletne sezone zaenkrat ni obetaven. Storitveni sektor, ki je zelo pomemben še posebej za južnejše države Evrope, bo tako še naprej trpel in postavlja se vprašanje, kako dolgo lahko še vzdrži, kljub izdatni pomoči držav. Glede na stanje pandemije lahko vidimo povezavo med cepljenjem in razvojem pandemije, kjer je delež precepljenosti večji, tam se pandemija umirja, zato je ključno, da Evropa končno pospeši program cepljenja. Vse to bo ob uradniško-birokratski logiki, ki jo imajo odločevalci v Bruslju, zelo težko, zato se vse več držav loteva programa cepljenja samoiniciativno. Stanje v industriji je zelo dobro, naročila so visoka in gospodarski kazalci dobri. Tako industrija in del storitvenega sektorja, ki podpira delo od doma, drži skupne gospodarske kazalce na solidnih nivojih, kar podpira trge, da se zadržujejo na rekordnih nivojih. Ameriški stimulus se pretaka navzdol na trge in to se bo očitno dogajalo še nekaj tednov. Retorika med republikanci in demokrati se zadnje tedne umirja in napetosti se vsaj začasno umirjajo, zato pa se nekoliko krepi napetost na relaciji Kitajska –ZDA in Evropa. Najnovejšo napetost povzročajo kitajske kršitve človekovih pravic, zato se zdi krepitev napetosti, ki se bo odrazila tudi v gospodarstvih in na borzah neizogibna. Premiki na obvezniških trgih so se stabilizirali, in čeprav je 10-letna ameriška obveznica nekaj nad 1,70 odstotka, to trenutno trgov ne skrbi preveč. Ob rastočih obvezniških donosih, rekordnih vrednostnih na delniških trgih ter močnem dolarju, ki se zadržuje na območju 1,17 dolarja za evro, mora nekaj popustiti. To so v zadnjem času plemenite kovine, ki so nekoliko izgubile lesk. Tudi nafta se je ustalila nekaj nižje, na nivoju okoli 60 dolarjev, in to se zdi nivo, ki ustreza vsem.

Glavna zgodba kapitalski trgov zadnje dni je ponovno problem z enim izmed hedge skladov. Archegos Capital management je očitno svoj velikanski portfelj gradil s sposojenim denarjem, ki ga ni uspel vrniti, zato so bile banke prisiljene v razprodajo portfelja konec prejšnjega tedna. Nekatere manjše delnice, ki so bile zvezde zaradi svoje rasti v letošnjem letu so močno padle. Nekaj velikih svetovnih bank, kot so Goldman, JP Morgan, Credit Suisse in Nomura bodo vknjižile milijardne izgube, kar zopet opozarja vlagatelje, da se zaradi nizkih obrestni mer in posledično nebrzdanega špekuliranja nekaterih udeležencev, trga na trgu skrivajo mine. Izogniti se jim je zelo težko, izdatno pomaga le razpršitev portfelja. V nekaj dneh se zaključuje prvi kvartal in podjetja se že pripravljajo na prve objave, ki jih lahko pričakujemo v aprilu. Rezultati bodo lakmusov papir stanja v ekonomiji, še posebej v Evropi zaradi novih in najmočnejših omejitev javnega življenja do seda (predvsem zaradi Nemčije). Rezultati bodo tudi na novo določili dinamiko trga. Dosedanji zmagovalci krize, tehnološka podjetja, industrija in podjetja, ki servisirajo delo od doma in e-trgovino, rabijo za vnovičen zagon potrditev, da močna rast v prejšnjem letu ni muha enodnevnica ampak trend ki ostaja. Ta teden bo Bidnova administracija razkrila več podatkov velikanskega ameriškega infrastrukturnega stimulusa, kar krepi interes za panogi industrije in tudi materialov. Še posebej lahko vidimo večje premike v Evropi, kjer industrija predstavlja precej večjo utež v indeksih kot v ZDA. Kitajske delnice so, če odštejemo padce na nekaj delnicah zaradi težav prej omenjenega hedge sklada, zopet našle oporo, čeprav skrbi ponovno zaostrovanje v odnosih z ZDA in grožnja z umikom iz borz v ZDA. Zato ostajajo še nekaj časa nadpovprečno špekulativna naložba. Med med panogami velja omeniti še široko potrošnjo, ki v določenih segmentih (luksuzni izdelki, avtomobilisti, itd) kaže lepo rast zato segmentirano ostaja privlačna. Zadnji teden se je povsem popustila ideja reflacijskega trgovanja, tudi rotacija v finančne in delnice materialov se je umirila, čeprav zadnje ostajajo privlačne zaradi infrastrukturnih projektov. Nejasen razvoj pandemije še naprej ustvarja veliko negotovost v letalski industriji, gostinstvu in hotelirstvu oz. nasploh v storitvenemu sektorju. Ker odpiranje javnega življenja ostaja močno vračunano v trenutne nivoje, previdnost v teh segmentih trga ni odveč.

NASVET ZA VLAGATELJE:

Razvoj pandemije, državni stimulusi in likvidnost centralnih bank krojijo borzne trge, a ti zaradi likvidnostne plime in rotacije med naložbami silijo višje. V ospredju ostaja vprašanje inflacije. Tehnološke delnice in delnice e-trgovine ter dela od doma ostajajo segmenti z nadpovprečno rastjo poslovanja, a ob zelo visokih vrednotenjih previdnost ni odveč in vlagatelji so bolj previdni. Panoga se je stabilizirala, a za novo rast bodo potrebni boljši rezultati poslovanja. Kljub rasti donosnosti obveznice ostajajo drage, skupaj z negativnimi bančnimi donosi vlagatelje še naprej silijo predvsem v delniške naložbe. Razpršitev portfelja je še naprej nujna. Portfelj je priporočljivo razdeliti v različne razrede, med delnice, obveznice oziroma denar. Priložnosti izven tehnološkega sektorja ostajajo privlačne zaradi nižjih vrednotenj, še posebej v segmentih trga, kjer se pričakuje močno spremembo poslovnega okolja na bolje zaradi cepiv ali zaradi vpliva novih politik. Utež v obliki posameznih skladov naj predstavljajo panoge, ki so bolje prestale to krizo in kjer vrednotenja niso pretirana. Sem uvrščamo predvsem zdravstvo (tudi skozi demografske trende), industrijo, zaradi infrastrukturnih stimulusov in oskrbo, zaradi prehoda na »zeleno« energijo. Med regijami po privlačnosti izstopa Evropa, zaradi lepih dividendnih donosov in privlačnih vrednotenj je za manjši del portfelja zanimiva tudi naša regija centralne in jugovzhodne Evrope. Kot zaščita pred inflacijo so zadnje tedne omenjata energija in materiali, v tej panogi vrednotenja sicer niso pretirana, a po precejšni rasti v preteklih tednih prihaja obdobje konsolidacije. Še vedno pa ostaja kot zanimiva začimba v portfelju, tako skozi panožni kot tudi regijski pristop. Vlagatelji z dolgimi varčevalnimi cilji naj vztrajajo in nadaljujejo s periodičnimi vplačili, tisti, ki bi investirali večji znesek, pa naj le tega razporedijo na daljše časovno obdobje. Digitalizacija, avtomatizacija, e-trgovina, delo od doma, čistejša energija, poslovanje v skladu z družbenimi normami in spoštovanje t.i ESG priporočil so dolgoročni trendi in osredotočenost na dolgoročne trende se skozi zgodovino kaže kot pomembna komponenta doseganja nadpovprečnih donosov.

Hkrati sta k rasti cen pripomogla tudi mrzlo zimsko vreme, ki je povzročilo motnje v oskrbi in strm upad proizvodnje v ZDA, in odločitev Savdske Arabije, da bo še naprej prostovoljno do konca aprila ohranila za milijon sodčkov manjšo proizvodnjo.

Referenčna košarica OPEC se je že četrti zaporedni mesec povečala in v februarju dosegla vrednost čez 61 dolarjev na sodček; v času pred zasedanjem so se cene terminskih pogodb povzpele nad 63 dolarjev na sodček. Kot rečeno, pa je odločitev na zasedanju OPEC cene nafte potisnila zgolj še višje. Na trgih vlada pozitivno vzdušje tudi zaradi enormnih ekonomskih stimulusov v ZDA. Februarju je proizvodnja v državah OPEC v povprečju znašala 24,85 milijona sodčkov dnevno, kar je 0,65 milijona sodčkov dnevno manj kot v januarju. V zadnjih dneh se cena giblje nekoliko nad 65 dolarji za sodček.

V letu 2020 se je svetovno povpraševanje po nafti sicer zmanjšalo za 9,6 milijona sodčkov na dan, na nekaj več kot 90 milijonov sodčkov na dan. V letošnjem letu je povpraševanje po nafti ocenjeno na 96,3 milijonov sodčkov na dan, pri čemer bo povpraševanje v prvem polletju najverjetneje nižje od napovedi, predvsem zaradi podaljšanja ukrepov proti covidu-19 v mnogih delih Evrope in po svetu. Poleg tega brezposelnost v ZDA, ki upada počasneje od želja, upočasnjuje okrevanje gospodarstva. Po drugi strani so napovedi povpraševanja v drugi polovici letošnjega leta višje, kot je bilo sprva mišljeno, kar je podprto predvsem z velikim optimizmom po umiritvi epidemije zaradi precepljenosti prebivalstva.

V prihodnjem mesecu lahko pričakujemo, da bo kljub nekoliko večjemu povpraševanju ponudba ostala nespremenjena. To bi po napovedih ameriške energetske informacijske administracije (EIA) podpiralo rast cen vsaj še do konca aprila, maja pa se pričakuje sproščanje omejitev črpanja in porast proizvodnje držav OPEC na 26,6 milijona sodčkov na dan, kar bi pomenilo 5,98-odstotno povečanje glede na mesečno povprečje med januarjem in aprilom.

Dejstvo je tudi, da imamo v svetu dovolj zalog za dokaj preprosto premostitev krize. Vprašanje pa je, koliko bo treba spremeniti prej v kamen zapisana »pravila in zakone«, da si zaradi svojih notranjih omejitev ne bomo preveč neživljenjsko zapletli prihodnosti.

Preveč denarja za premalo naložb

Da pa ne bom preveč teoretiziral, bi kot primer predstavil, za kaj se denar namenja (alokacija kapitala). Zdravstvena kriza je na začetku lanskega leta dala veter v jadra kolektivistični teoriji, kjer je za odločevalca postavljena centralna oblast.

Pri izbirah med povečanjem denarja v obtoku in alokacijsko neučinkovitostjo ali pa med sprejetjem hitrih popravkov v zameno za odlaganje dolgoročnega reševanja težav so centralne banke, državni proračuni ter naddržavne institucije »večjo ljubezen« pokazale do prvih možnosti – v ekonomski sistem so spustile okoli dvajset odstotkov novega denarja. S tem so ohranili marsikatera gospodarsko panogo, ki v zdravstveni krizi pač ne mora delovati za določen čas. Če bi jih pustili propasti, bi to povzročilo nepredstavljivo ekonomsko izgubo in bi bil čas okrevanja po krizi bistveno daljši.

A kapital ni pripadel samo tistim, ki ga nujno potrebujejo. Šel je tudi tistim, ki ga ne bi smeli dobiti in bi zaradi zastarelosti, neučinkovitosti in nekonkurenčnosti morali propasti. Takim subjektom pravimo »zombi podjetja in institucije«. Z vsaki evrom, namenjenim njim, država zavira gospodarsko rast. Ta pa je nujna, če želi država odplačati hitro nakopičen dolg.

Hitro pridemo v začaran krog, ki se na finančnih trgih v zadnjih mesecih v vsem blišču odvija. Individualistična misel nasproti centralno planskemu režimu. Ker je bilo na finančnih trgih tveganje preneseno s posameznika na institucije in nihče ni bankrotiral, sili evforija vse z viški premoženja v bolj tvegane naložbe, ki trenutno zagotavljajo višji donos.

Zaradi negativnih obresti je tveganje bolj sprejemljivo

Kar je povsem razumljivo, saj je vsakemu s kančkom zdrave pameti težko sprejeti negativne obrestne mere. A so te žal realnost, saj si (še posebej) v evroobmočju države ne morejo več privoščiti plačevati višjih obrestnih mer (povprečna zadolženost je preko sto odstotkov BDP). Z drugimi besedami, če bi bile obresti višje, bi to pomenilo manj subvencij, investicij, nižje plače, pokojnine, … kar pa so zelo nepriljubljeni ukrepi.

Tako trenutno okolje izkoriščajo državni zakladniki, ki izdajajo obveznice z zapadlostmi več kot 50 let. Slovenija je konec januarja letos izdala 60-letno obveznico v vrednosti 500 milijonov po ceni 0,75 odstotka.

Na drugi strani pa je v delniškem svetu prava evforija, saj najpomembnejši borzni indeksi dosegajo vedno nove vrhove. A zgodba je v resnici še bolj zanimiva, saj prihaja do neke spremembe trenda. Če smo bili v zadnjih 15 letih priča »pasivizaciji« trga, ki so ga vodili vzpon pasivnih skladov ETF in lastni odkupi delnic podjetij, je nova tehnologija (trgovalne postaje na telefonu, možnost nakupa delčka delnice) zdaj na trg vrnila majhnega investitorja.

Mali povezani vlagatelji gredo na živce velikim

Socialne platforme so omogočila njihovo povezovanje in tako so postali moteči člen velikim institucijam. Take zasebne ponudbe odpirajo možnost preseka začaranega kroga. Vprašanje pa je, ali se bodo voditelji institucij lahko odrekli svojemu egu absolutnega vladanja. Ponovna uvedba tveganja v enačbo pa lahko prinese tudi različne kratkoročne pretrese.

In na tej točki smo zdaj. Na obvezniških trgih je zaznati prve znake odpiranja gospodarstva in s tem prvo višanje zahtevanih donosnosti kot posledica pričakovanj o evforični »inflaciji«, ki naj bi sledila po koncu pandemije. Na drugi strani pa je na delniških trgih ta inflacija pozitiven fdejavnik, saj naj bi se povpraševanje po izdelkih povečalo.

»Ključnik« za razmislek na kratki rok je, koliko časa bo zahtevanim donosnostim »dovoljeno« rasti in kaj se lahko zgodi, če cepivo ne bo delovalo, kot si vsi želimo. Dolgoročno pa je smiselno razmišljati, kakšne družbene in statusne spremembe bo prinesel status quo v določenih razvitih gospodarstvih z vidika rasti realne blaginje. Zato se mi zdi smiselno znižati ekstremno izpostavljenost do kateregakoli naložbenega razreda (recimo samo depoziti, obveznice, delnice, nepremičnine, plemenite kovine) in dodobra razpršiti premoženje.

Pregled dogajanja:

Drugi val pandemije se je umiril in države počasi sproščajo ukrepe. To vnaša več optimizma v gospodarstvo. V Sloveniji se približujemo rumeni fazi in gospodarske dejavnosti so se precej sprostile. Podobno je tudi v svetu. Z naraščajočo prekuženostjo in krepitvijo cepljenja, se gospodarsko zaupanje popravlja. Pričakovana močna podpora gospodarstvu in nadaljnje »tiskanje« denarja ustvarjata likvidnostno plimo, ki sili v vse naložbene kategorije, čeprav so vse glasnejša opozorila pred pregretimi trgi. Trgi so zadnji teden zastali v rasti, saj vse številčnejša opozorila vzbujajo dvome o upravičenosti nadaljnje rasti. Vlagatelji še naprej pričakujejo višjo inflacijo v prihodnje in to je še posebej očitno pri cenah materialov in surovin, kjer je nafta dosegla predkoronske nivoje, nekateri materiali kot so npr. baker, pa so dosegli nove rekordne ravni. Izredno mrzlo vreme v večjem delu ZDA, še posebej v Texasu, je pokazalo zobe in razkrilo ranljivost družbe in ekonomije že na kratkoročne spremembe v vremenskih vzorcih. To bo verjetno še okrepilo pritisk na politiko v smeri zelene transformacije, čeprav se tokrat tudi alternativni viri energije niso izkazali kot rešitev oziroma so po nekaterih ocenah potencirali energetsko krizo na jugu ZDA. Boljši rezultati od pričakovanj za zadnji kvartal 2020, predvsem pa optimistične napovedi za drugo polovico leta 2021 vlagateljem še naprej vlivajo dodatno zaupanje in vzdržujejo visoke ravni na trgih. Zadnje tedne je zanimivo dogajanje na obvezniških trgih, kjer trgi že vračunavajo dvig obrestnih mer v ZDA v obdobju 2022-2024. 10-letna ameriška obveznica se je tako približala nivoju 1,5 % donosa, ki je močno podporna točka iz obdobja pred epidemijo, obenem pa ta točka predstavlja lakmusov papir delniških trgov, saj analitiki pričakujejo, da bo na tej točki posredoval FED, ker drugače lahko pričakujemo močnejšo korekcijo na delniških trgih. Tudi v Evropi že vidimo krepitev retorike držav in ECB, saj nemška desetletna obveznica nezadržno sili višje in je trenutno na nivoju -0,30 %, kar je najbližje ničelnemu donosu po začetku pandemije.

Delniški trgi so zadnje dni stopicali na mestu, čeprav se znotraj trga odvija močnejša rotacija med panogami. Največ interesa vlagateljev so pritegnile delnice iz področja energije in materialov, saj predstavljajo, ob relativno ugodnih vrednotenjih, tudi zaščito pred inflacijo. Nedavna študija ameriške investicijske banke Goldman Sachs, ki je analizirala gibanje posameznih naložbenih kategorij v obdobjih inflacije za zadnjih 100 let, je empirično potrdila, da nobena naložba v polni meri ne ščiti pred inflacijo, a vseeno so surovine druga najboljša zaščita, takoj za nepremičninami. Potem sledijo zlato in srebro. Delnice imajo sicer še vedno pozitivno korelacijo, kar pomeni da ko je inflacija rastejo, a so precej slaba zaščita. Edina naložba z negativno korelacijo, kar pomeni da cene z rastjo inflacije padejo, so po tej študiji dolgoročne obveznice. Vlagatelji so si tudi pri tehnoloških delnicah in delnicah zmagovalkah koronakrize vzeli predah. Dobiček ne boli in iskreno ga je ogromno. Zato vidimo zadnje dni, da le-te padajo, medtem ko nekateri drugi sektorji, predvsem energija, finance in materiali rastejo. Krepi se pritisk v panogi potrošnih dobrin, kjer se dražje kmetijske dobrine začenjajo odražati v poslovanju in pritisku na marže. Povsem druga zgodba so industrijska podjetja, ki z dobrimi napovedmi še naprej presenečajo vlagatelje. Stimulusi se počasi prelivajo v rezultate, kar je dvignilo napovedi za 2021 in s tem pričakovanja vlagateljev. A tudi tu ponekod cene delnic že malo prehitevajo realnost. Rezultati bank so sicer večinoma razočarali, a zaradi reflacijske zgodbe se tečaji le-teh in tudi zavarovalnic držijo zelo dobro in silijo višje. Vremenska ujma in mrzlo vreme sta prizadeli tudi sektor oskrbe, kjer smo v zadnjih dveh tednih videli močno korekcijo, in panoga je šla iz ene najboljših v eno najslabših. Dolgoročna zgodba še naprej ostaja zelo privlačna, zato ta nihaj lahko predstavlja nakupno priložnost. Na obvezniških trgih vidimo že omenjene pritiske predvsem na obveznice daljše ročnosti, zato lahko pričakujemo da se bosta FED in ECB kmalu oglasila in poizkušala umiriti situacijo.

NASVET ZA VLAGATELJE:

Razvoj pandemije, državni stimulusi in likvidnost centralnih bank še naprej krojijo borzne trge, in ti zaradi plime likvidnosti silijo višje. A zadnje tedne prihaja v ospredje vprašanje inflacije. Tehnološke delnice in delnice e-trgovine ter dela od doma ostajajo segmenti z nadpovprečno rastjo poslovanja, a ob zelo visokih vrednotenjih previdnost ni odveč in vlagatelji so bolj naklonjeni realizaciji dobičkov. Drage obveznice in negativni bančni donosi vlagatelje še naprej silijo predvsem v delniške naložbe, znotraj delnic se nadaljuje špekulativna rast, ki občasno meji na manijo. Naložbe, ki razen zgodbe, ne ponuja ničesar drugega, so vroča roba. Zaradi visokih vrednotenj svetujemo večjo previdnost in ostajamo pri splošnem priporočilu, da je nujna razpršitev portfelja. Portfelj je priporočljivo razdeliti v različne razrede, med delnice, obveznice oziroma denar. Priložnosti izven tehnološkega sektorja ostajajo privlačne zaradi nižjih vrednotenj, še posebej v segmentih trga, kjer se pričakuje močno spremembo poslovnega okolja na bolje zaradi cepiv ali zaradi vpliva novih politik. Eden takih segmentov je vse, kar je povezano s čistejšim okoljem in bolj vzdržnim načinom bivanja, kjer pa je zadnje tedne po močni rasti potrebna previdnost. Močna rast je ponekod prehitela realnost v poslovanje teh podjetij, a v poplavi likvidnosti to vlagateljev zaenkrat ne skrbi. Trend rasti trgov se zaradi stimulusa, ki je bolj usmerjen v industrijo, infrastrukturo in do okolja prijaznejše življenje lahko nadaljuje. Utež v obliki posameznih skladov naj predstavljajo panoge, ki so bolje prestale to krizo in kjer vrednotenja niso pretirana. Sem uvrščamo predvsem zdravstvo, industrijo in oskrbo, med regijami izstopa Azija. Kot zaščita pred inflacijo so zadnje tedne omenjata energija in materiali, v tej panogi vrednotenja še niso pretirana, zato je to lahko zanimiva začimba v portfelju, tako skozi panožni kot tudi regijski pristop (Latinska Amerika, Rusija). Vlagatelji z dolgimi varčevalnimi cilji naj vztrajajo in nadaljujejo s periodičnimi vplačili, tisti, ki bi investirali večji znesek, pa naj le tega razporedijo na daljše časovno obdobje. Digitalizacija, avtomatizacija, e-trgovina, delo od doma, čistejša energija, poslovanje v skladu z družbenimi normami in spoštovanje t.i ESG priporočil so dolgoročni trendi in osredotočenost na dolgoročne trende se skozi zgodovino kaže kot pomembna komponenta doseganja nadpovprečnih donosov.