Ker dolgo mirujemo, se potrošne navade spremenijo

Še pred nekaj leti se je zdelo, da je napovedovanje prihodnjih ekonomskih gibanj globalnega gospodarstva dokaj preprosta naloga. Že dokaj enostaven ekonometričen model je s kar visoko stopnjo zaupanja dal dober približek. Nekoliko bolj zapleteni pa so že skoraj v sozvočju napovedovali prihodnost. Take uporabljajo ekonomisti največjih bank, ki portalu Bloomberg oddajajo svoje napovedi in pogosto (še posebno v dobrih časih) niso zelo napačni. Vse to nam daje neko navidezno resnično gotovost.

 

A zgodijo se obdobja klasičnih kriz, ki jih je sicer težje napovedati, a še vedno dokaj preprosto videti. Obdobja finančnih kriz, ki so bolj boleča in katerih simptome je moč hitro prepoznati, a težko napovedati, kdaj se bodo iztekla. Pri obeh pa je skupno, da je spreminjanje vedenja potrošnikov dokaj predvidljivo in prekaljen »finančni maček« hitro začuti spremembe ter svoj portfelj ustrezno prilagodi.

Težje pa je vsem, ki se ukvarjajo s statistiko, in napovedovanjem v času sedanje zdravstvene in storitvene krize, ki se ji vse bolj pridružuje tudi trgajoča se proizvodna veriga. Ukrepi zaradi covida-19 in različne igre moči so povzročili marsikateri izpad v dobavi, ki zdaj greni življenje in draži proizvajanje. Naj omenim le znižanje proizvodnje novih avtomobilov v Evropi zaradi pomankanja čipov.

Po drugi strani pa tudi potrošniki še nismo povsem razpeli kril in pokazali svojega pravega obraza. Še vedno se v povprečju zadržujemo blizu svojega doma in svoje prihodke porabljamo zelo zmerno, a jih še vedno. Kar nam seveda omogoča država in stimulativne politike Evropske centralne banke ter evropske komisije. Te preprečujejo, da bi zaradi izpada obratovanja marsikatero podjetje že nehalo obstajati. Tako je čakanje na domu sicer psihično zelo boleče, a finančno ni tako travmatično. A to je samo slabši del gospodarstva. Kriza zaradi covida-19 je dala polet vsem drugim, ki se ukvarjajo z digitalno transformacijo oziroma delujejo v digitalni ekonomiji. Ti poročajo o zlatem času. Primer so lahko razlike med restavracijami, ki so se pandemični realnosti prilagodile in tistimi, ki samo vedrijo pod streho države in še vedno ne delujejo. Verjetno ni težko odgovoriti, katere bodo imele boljše startno izhodišče v prihajajočem obdobju.

V tej točki pa je bistvo problema napovedovanja. Kaj se pri nekaterih kategorijah potrošnje (ki ne delujejo v vsem obsegu) verjetno upošteva kot neko teoretično gibanje, ki pa ni nujno pravilno.

Skratka, smo v okolju, kjer institucije ustvarjajo lepšo sliko, kot je v resnici. Kot na rekreativni kolesarski dirki, ko morajo vsi kolesarji (dobri in slabi) del dirke voziti za avtomobilom. Ko pa se ta umakne in se dirka začne, se hitro pokaže dejansko stanje. V tem duhu je zdaj smiselno urediti tudi osebne finance ter jih razpršiti (na samo sedeti na depozitih) med različne naložbene razrede in poiskati za vsak razred ali zmagovalne naložbe ali najboljšega upravitelja, ki bo znal ločiti zrno od plev.

 

 

 

O avtorju: Primož Cencelj

Primož Cencelj je končal ekonomsko fakulteto v Ljubljani. Od leta 2006 si je nabiral izkušnje kot analitik na borznoposredniški družbi KD BPD, od marca 2008 pa je zaposlen v družbi za upravljanje Generali Investments (prej KD Skladi). V letu 2012 je pridobil finančni strokovni naziv CFA (Chartered Financial Analyst). Upravlja obvezniška sklada Generali Bond in Generali Corporate Bonds ter denarni sklad Generali MM. Na izboru revije Moje finance je sklad Generali MM redno izbran za najboljši denarni sklad v Sloveniji, Primož Cencelj pa je nosilec prestižnega priznanja najboljši slovenski upravljavec leta 2014, 2016in 2018 ter upravljavec desetletja (od 2010 do 2019).