Praznični delovni čas 24. in 31. 12. 2014

Vlagatelje obveščamo, da bodo uradne ure na sedežu družbe za upravljanje KD Skladi, Dunajska 63, Ljubljana, v sredo, 24. in 31. decembra 2014, le do 13. ure, v poslovalnicah Adriatic Slovenica (KD Finančna točka) pa bodo do 14. ure.

novoletna čestitka

Zahvaljujemo se vam za razumevanje in vam želimo srečno 2014.

KD Skladi.net in protivirusna zaščita Avast

———————————————————————————————————————————————————————————————————————————–
Spoštovani uporabniki spletne poslovalnice KD Skladi.net!

Obveščamo vas, da smo pri uporabnikih, ki imajo nameščen protivirusni program Avast, verzija 2015, zaznali težave pri dostopu do spletne poslovalnice KD Skladi.net.
Uporabnike prosimo, da v primeru težav, v nastavitvah programske opreme Avast, onemogočijo izbiro »HTTPS pregledovanje« po sledečem postopku:

1.)    V menuju programskega paketa Avast izberemo možnost »Nastavitve«.

2.)    V naslednjem koraku v menuju izberemo možnost »Delujoča zaščita« in nato pri nastavitvah za »Spletni ščiti« na desni strani okna izberemo »Po meri«.

3.)    V menuju »Glavne nastavitve« na desni strani okna odstranimo kljukico pred izbiro »Omogoči HTTPS pregledovanje«.

Mesečno poročilo KD Krovnega sklada november 2014

Družba KD Skladi je na svoji spletni strani objavila redno mesečno poročilo KD Krovnega sklada za november 2014. Dodali so mu tudi skupen naložbeni komentar, ki so ga pripravili upravitelji.

Naložbeni komentar november 2014

November je bil odličen mesec za delniške in tudi obvezniške naložbe. Vlagatelji so po večji korekciji v oktobru dobili potrditev, da se je ta končala. Globalni delniški trgi so se skozi celoten mesec vzpenjali. Posamezni trgi so dosegli najvišje ravni v svoji zgodovini, globalni delniški trg pa se je tem vrednostim ponovno približal. Bojazni preteklih mesecev, da se globalna rast upočasnjuje, so bile pretirane. Ta še vedno ostaja v pozitivnem območju, kjer pa so težave nekoliko večje, lahko ponovno pričakujemo bolj stimulativno centralno banko.

Po optimističnih in izredno močnih makroekonomskih podatkih še vedno prednjači Amerika. Brezposelnost se še naprej znižuje. Proizvodni in storitveni sektor dosegata razmeroma visoko rast. Objavljena je bila tudi ocena o rasti BDP-ja v tretjem četrtletju; ta se je okrepil kar za 3,9 odstotka. Objavljeni podatki za indeks ISM pa nakazujejo, da se BDP tudi v četrtem četrtletju krepi nad tremi odstotki. Inflacija še naprej ostaja nizka, kar kaže, da je rast zdrava in da ni pregrevanja. Vseeno so se že začela pojavljati ugibanja, kdaj lahko pričakujemo prvi dvig obrestne mere v ZDA. Analitiki trenutno pričakujejo, da se bo to zgodilo v tretjem četrtletju naslednjega leta. Treba je vedeti, da dvig obrestne mere ni negativno koreliran z delniškim trgom. Če pogledamo zadnje primere, ko so se obrestne mere začele zviševati, vidimo, da so delnice v povprečju po prvem dvigu še vedno rasle. Objavljeno je bilo tudi že več kot 90 odstotkov vseh rezultatov poslovanja za tretje četrtletje. Kar 74 odstotkov vseh podjetij je pričakovanja preseglo, 17 odstotkov jih je zgrešilo. Gledano splošno, podjetja ostajajo optimistična tudi za prihodnje obdobje. Treba je omeniti tudi precej nižje cene nafte. Ta se je v novembru znižala pod 75 dolarjev za sodček. Nižja cena črnega zlata izredno stimulativno učinkuje na ameriškega potrošnika. Nižji strošek na bencinski črpalki se prenese v večjo potrošnjo drugje.

Po objavi rezultatov pregleda kakovosti sredstev v bančnem sektorju se je z mize investitorjev umaknilo še eno vprašanje. Obremenitveni testi, ki so bili večinoma pričakovani, večjih pretresov na borzi niso pustili. So pa evropske borze predvsem pod vplivom slabših makroekonomskih podatkov.

Gospodarska rast je blizu ničle, v tem rangu pa je tudi inflacija. Draghi je tako že namignil, da lahko pričakujemo »nestandardne« ukrepe Evropske centralne banke oziroma ponovno bolj aktivno politiko. To je evropske vlagatelje nekoliko pomirilo in delniški trgi so v novembru okrevali. Vseeno bo za bolj vzdržno rast v Evropski Uniji treba še precej narediti, predvsem bodo potrebna prizadevanja politikov. Ti morajo sprejeti nepriljubljene, strukturne reforme, če želijo omogočiti dolgoročnejše okrevanje.

Trgi v razvoju so zadnji mesec v povprečju ostali na istih ravneh. Izstopala je Kitajska, delniški indeks t. i. notranje Kitajske ali A-delnic se je okrepil prek 12 odstotkov, merjeno v evrih. Razloge najdemo v nekoliko boljših makropodatkih, denimo v napovedi centralne banke, da bo znižala obrestno mero in po potrebi dodatno stimulirala ekonomijo. Pozitivno je delovalo tudi odprtje poti oziroma lažji dostop med borzo v šanghaju in Hong Kongom. Zunanji investitorji bodo tako lažje kupovali nekatere delnice na Kitajskem, ki jih do zdaj niso mogli.

Lokalni oziroma regijski trgi so ponovno dosegli padec, tokrat v višini dveh odstotkov. Znižale so se vrednosti na balkanskih trgih, slovenski delniški trg je ostal nespremenjen. Lokalni trg je še vedno pod vplivom privatizacije. Politiki so jo zdaj dokončno potrdili, vprašanja pa ostajajo hitrost in same cene, ki jih bomo iztržili.

Upočasnitev gospodarske dinamike v Evropi je močno vplivala na inflacijska pričakovanja, ki so se v novembru še dodatno znižala. To je podpiralo obveznice »netveganih« držav. Donos nemške 10-letne obveznice se je dodatno zmanjšal, na 0,7 odstotka letno. Italijanska je prav tako dosegla rekordno vrednost, njen donos pa je tako znašal vsega dva odstotka na letni ravni.

Že drugo leto zapored klic KD Skladov drznim timom po Sloveniji!

Letos se je na natečaj prijavilo 670 natečajnikov, kar je enkrat več kot lani, ko je bilo prijavljenih 333. Prijavljene ekipe so oblikovale svojo projektno nalogo, jo delile na Facebooku KD Skladov ter zbirale značke in všečke. Izmed vseh prispelih idej je 8-članska žirija izbrala šest najbolj izvirnih projektov, o najboljšem pa je preko spletnega glasovanja odločilo ljudstvo.

Za nami je tako 82 vznemirljivih dni natečaja, 21. novembra se je namreč zaključilo finalno glasovanje, v ponedeljek, 24. 11. 2014, pa smo na prireditvi v prostorih Vivo Cateringa v Ljubljani razglasili zmagovalce. Zmagovalni projekt natečaja Vse=mogoče! je postal projekt Calypso, zmagovalna ideja v izzivu Podjetni, ki jo s 5.000 evri v izdelkih in storitvah nagrajuje Si.Mobil, pa projekt BrightLes. Dobili smo tudi srečneža med glasovalci, ki je prejel v 6-mesečno uporabo avtomobil Fiat 500c, ki ga izposoja partner natečaja Veit Team.

Organizator natečaja, družba KD Skladi, je tako skupaj s partnerji natečaja in z 8-člansko žirijo uspela že drugo leto zapored motivirati slovenski prostor, da razmišlja o inspirativnih projektih, si zastavlja drzne cilje in oblikuje dobre time. Luka Podlogar, predsednik uprave, je ob razglasitvi zmagovalca natečaja komentiral: »V družbi KD Skladi se zavedamo, da smo vpeti v lokalno in širše okolje in da so družbeno odgovorne aktivnosti, poleg odgovornega poslovanja, naša obveza. Sooblikovati želimo okolje, kjer bodo drzni projekti, ki izražajo pogum, jasne cilje in navdih, postali zgodbe o uspehu. Organizacija takega natečaja je za nas investicija v razvoj. In, ker je vse mogoče, verjamemo, da je mogoče, da imajo projekti, ki se prijavljajo na naš natečaj potencial, da postanejo prihodnji nosilci gospodarske rasti v naši regiji. Zmagovalci današnjega natečaja so nadobudni raziskovalci, ki verjamejo, da je v znanju napredek in da z vsakim korakom, ki ga naredijo na svojem projektu, za milimeter premikajo meje mogočega. Čestitke ekipi Calypso!«

Zmagovalci natečaja Vse=mogoče! ekipa CalypsoZmagovalci drugega natečaja Vse=mogoče! so dijaki Gimnazije Vič, ki že tretje leto izdelujejo podmornico, s katero bo mogoče raziskovati zadnje neodkrite kotičke našega planeta, skrite pod gladino morja. Poimenovali so jo Calypso in jo v letošnjem poletju prvič poslali raziskovati slovensko morje. Po uspešnem poskusu jo sedaj čaka selitev v novo, hidrodinamično lupino. Izdeluje jo 40 pogumnih dijakov, ki svoje popoldneve preživljajo v šolski delavnici, kjer raziskujejo, izumljajo in na vsakem sestanku za milimeter premikajo meje mogočega. Miha Majetič, dijak, zmagovalni projekt Calypso: “Nagrade smo bili zelo veseli, saj ti prav to, ko vidiš, koliko ljudi te podpira pri tvojem delu, daje še dodatno spodbudo za nadaljnje ustvarjanje. Najprej bomo dokončali našo podmornico Calypso, s katero marca naslednje leto načrtujemo spust v slovenskem morju. Zatem pa bomo nadaljevali delo na novih tehničnih projektih. Idej nam ne manjka, novih izzivov pa se že zelo veselimo.”

Poleg zmagovalcev natečaja Vse je mogoče, je bila podeljena še ena pomembna nagrada. Si.Mobilova žirija je izbrala svojega zmagovalca v izzivu Podjetni, to je projekt z imemom BrightLes in mladim inovatorjem predala nagrado v višini 5.000 evrov v obliki izdelkov in storitev. Gre za inovativno linijo lesenih izdelkov, ki ustvarjajo sinergijo lesa in svetlobe.

Več o projektu si lahko preberete na http://www.vsejemogoce.si/.

Mesečno poročilo KD Krovnega sklada oktober 2014

Družba KD Skladi je na svoji spletni strani objavila redno mesečno poročilo KD Krovnega sklada za oktober 2014. Dodali so mu tudi skupen naložbeni komentar, ki so ga pripravili upravitelji.

Naložbeni komentar oktober 2014

Letošnje zadnje četrtletje se ni začelo po željah investitorjev. Nestanovitnost se je vrnila z velikim pompom, na delniških trgih, predvsem v Evropi, pa smo bili priča največji odprodaji tveganih naložb letos. Volatilnosti tokrat niso bile deležne le delniške naložbe, saj je bilo veliko aktivnosti tudi na trgih dolžniških vrednostnih papirjev (obveznic). Močna nenaklonjenost vlagateljev tveganju na začetku meseca je bila predvsem posledica (ponovno obujene) zaskrbljenosti glede upočasnitve globalne gospodarske rasti (v ospredju je bila predvsem Evropa), nadaljevanja padanja cen (grožnja deflacije, znova predvsem v Evropi), sprememb monetarne politike v ZDA (končanje odkupovanja državnih dolžniških vrednostnih papirjev) in širjenja virusa ebole prek meja Zahodne Afrike.

Amerika še vedno nadaljuje objave pozitivnih podatkov. Objava četrtletnih poslovnih podatkov ameriških podjetij je v polnem teku. Do zdaj je rezultate poslovanja za tretje četrtletje objavilo tri četrtine največjih ameriških podjetij, in med njimi jih je kar 75 odstotkov takih, ki so presegla pričakovanja analitikov glede rasti dobičkov (najbolje od leta 2010). Na račun pozitivnih makroekonomskih podatkov se je Ameriška centralna banka, FED, odločila, da bo prenehala odkupovati državne lastniške vrednostne papirje in tako končala največji tovrstni program državne pomoči v zgodovini države. Zdaj ko je to umaknjeno z mize, postaja nova vroča tema ugibanj čas prvega dviga temeljne obrestne mere.

Evropska centralna banka, ECB, je objavila dolgo pričakovane rezultate pregleda kakovosti sredstev (angl. Asset Quality Review – AQR) in rezultatov obremenitvenih testov, s katerimi je predvsem preverjala kapitalsko ustreznost bank ob večjih pretresih v ekonomiji in na kapitalskih trgih. Izmed vseh 130 največjih evropskih bank, podvrženih preverjanju, jih je negativno oceno dobilo le 25, in te bi v primeru negativnega scenarija skupaj potrebovale le 25 milijard evrov svežega kapitala. Ker so bili objavljeni rezultati v skladu s pričakovanji večine tržnih udeležencev, na delniških trgih niso pustili večjega učinka. Bistveno večji je bil vpliv slabših makroekonomskih podatkov, ki so jih objavile skoraj vse evropske države in kažejo (ponovno) močnejše ohlajanje evropske gospodarske aktivnosti. Zaradi močnega padca cene surove nafte ter tudi drugih energentov in surovin se je še bolj okrepila grožnja deflacije v Evropi. ECB se je na oboje odzvala z začetkom odkupovanja dolžniških vrednostnih papirjev s kritjem (angl. covered bonds), za katere je samo v prvem tednu meseca namenila 1,7 milijarde evrov. Tako želijo v ECB oživiti evropski bančni sektor, saj naj bi bilo ravno nedelovanje transmisije denarja (po domače to pomeni, da banke ne posojajo denarja) po mnenju ECB eden izmed glavnih razlogov za trenutne težave EU. Večina analitikov meni, da tovrstni ukrep ne bo zadostoval in da bi ECB morala začeti tudi odkupovati državne obveznice, čemur je do zdaj najbolj nasprotovala Nemčija. Ker se zdaj ekonomsko »ohlaja« tudi Nemčija, tovrsten scenarij ni več tako nemogoč.
 
Trgi v razvoju so zmagovalec preteklega meseca. Kitajska 7,3-odstotna gospodarska rast je presegla pričakovanja večine analitikov. Ker je gospodarska rast padla pod ciljno stopnjo 7,5 odstotka, vedno bolj postaja verjeten nov val stimulacijskih ukrepov, ki bi gospodarsko rast v tej najbolj obljudeni svetovni državi potisnili proti ciljni vrednosti. Največkrat se v tem kontekstu omenja morebitni projekt infrastrukturnih vlaganj. Poleg Rusije je oktobra k donosnosti globalnega delniškega indeksa držav v razvoju najbolj negativno prispevala Brazilija. Ponovna izvolitev Dilme Rousseff za predsednico države je zaradi njenih posegov v podjetja v večinski državni lasti postregla z močnim padcem delniških tečajev. Da se mesec ni končal še slabše, je poskrbela Brazilska centrala banka, ki je z nepričakovanim dvigom temeljne obrestne mere, sporočila, da se namerava resno spopasti z naraščajočim inflacijskim pritiskom.

Lokalni oziroma regijski trgi so zabeležili 3,2-odstotni padec delniških tečajev. Glavni razlog za padec indeksa je treba pripisati 3,2-odstotnemu padcu tržnih cen slovenskih delnic. V prihajajočih mesecih bo o smeri gibanja slovenskega trga kapitala določala predvsem hitrost privatizacije, saj na podlagi rezultatov in pričakovanj osnove za močnejšo rast ni.

Evropski obvezniški trgi so bili v znamenju povečane volatilnosti, saj so vprašanja, povezana z evropskimi bankami, končevanje kvantitativnega popuščanja v Ameriki in krhanje evropske gospodarske dinamike, vnašala negotovost. Posledično so bile tudi obveznice jedrnih evropskih držav zmagovalke meseca, malo bolj negativno pa so se odrezale obveznice obrobnih evropskih držav.

Moteno delovanje spletne poslovalnice KD Skladi.net

Spoštovani vlagatelji,

obveščamo vas, da bo zaradi nadgradnje sistema danes, v sredo 19. novembra 2014, od 15:30 do 16:30 ure, občasno moteno delovanje spletne poslovalnice KD-Skladi.net.

Opravičujemo se vam za nevšečnosti in vas prosimo za razumevanje.

KD Skladi, d. o. o.

Mesečno poročilo KD Krovnega sklada september 2014

Družba KD Skladi je na svoji spletni strani objavila redno mesečno poročilo KD Krovnega sklada za september 2014. Dodali so mu tudi skupen naložbeni komentar, ki so ga pripravili upravitelji.

Naložbeni komentar september 2014

V primerjavi z avgustom je bil september na večini razvitih kapitalskih trgov bistveno bolj umirjen. Precej bolj razburljivo je bilo dogajanje na kapitalskih trgih držav v razvoju, kamor se je vrnila večja nestanovitnost. Kljub negativnemu prispevku k donosnosti s strani večine držav v razvoju je globalni delniški indeks mesec končal s pozitivno ničlo. Največ zaslug za to ima največja komponenta indeksa, delniški trg ZDA, ki je septembra znova dosegel rast tečajev. Na račun nekoliko slabših makroekonomskih podatkov so evropske delnice mesec zaključile rahlo v rdečih številkah, s čimer so še dodatno povečale letošnji zaostanek za ZDA.

Amerika je septembra ponovno postregla s kopico pozitivnih makroekonomskih podatkov. Rast BDP je bila najhitrejša po letu 2011, industrijska proizvodnja je na najvišji točki v zadnjih štirih letih, večje znake okrevanja pa kažeta tudi domača potrošnja in investicije. Ključno vprašanje tako vedno bolj postaja, kako dolgo bo Ameriška centralna banka (FED) ohranjala ohlapno monetarno politiko. Kljub večkratni izjavi guvernerke FED, da bodo ohranili zgodovinsko nizke obrestne mere, vse dokler ne bodo popolnoma prepričani, da lahko ameriška ekonomija deluje brez njene pomoči, se med tržnimi udeleženci povečuje število tistih, ki menijo, da bodo v ZDA (bistveno hitreje) dvignili obrestne mere. Ugibanja glede tega, kdaj bodo v FED obrnili politiko, močno in včasih s presenetljivim izidom vplivajo tudi na kapitalski trg. Z vsako novo pozitivno novico se poveča število tistih, ki stavijo na predčasno spremembo politike, kar skladno z »normalnim potekom dogodkov« negativno vpliva na delniške tečaje (navadno se delniški trg na pozitivne ekonomske novice odzove pozitivno). Da rast delniških tečajev v ZDA ni bila še višja, je tudi posledica večajočega geopolitičnega tveganja, saj se poleg ukrajinsko-ruske krize in vojaškega spopada na Bližnjem vzhodu zdaj odpira nov konflikt med Kitajsko in Hong Kongom.

Bojazen, da bo gospodarsko okrevanje v Evropi v drugi polovici leta ponovno nekoliko počasnejše, se je v septembru potrdila. Domala vse evropske države so postregle z nekoliko slabšimi makroekonomskimi kazalniki, med katerimi še zlasti izstopa upočasnitev industrijske proizvodnje. Pozitivno je na evropski delniški trg vplival sporazum o prekinitvi spopadov med ukrajinskimi vojaškimi silami in proruskimi separatisti. Na žalost je ukrajinsko-ruski spor hitro nadomestil nov dejavnik geopolitičnega tveganja, tj. referendum o neodvisnosti škotske. Ta se je končal neuspešno, saj se je večina škotov, po zagotovilu Londona o večji meri neodvisnosti, odločila za obstanek v Združenem kraljestvu. Kljub temu je povečanje negotovosti pred samim izidom referenduma negativno vplivalo na delniške tečaje evropskih podjetij. Z vsako novo negativno novico narašča verjetnost večjega posredovanja ECB.
 
Trgi v razvoju so po odličnem juliju in avgustu postregli z rdečimi številkami in večjo nestanovitnostjo. Največji padec delniških tečajev je septembra s 16 odstotki zabeležila Brazilija. Glavni razlog za korekcijo gre pripisati ponovni prednosti (v predvolilnih anketah) trenutne brazilske predsednice. Večina tržnih udeležencev si je želela sprememb na čelu države in s tem manjšega poseganja politike v tržno ekonomijo. Kljub prenehanju spopadov je EU Rusiji napovedala nove sankcije zaradi njenega domnevnega posredovanja v Ukrajini. Ruski delniški trg je izgubil 6 odstotkov. Zaradi skrb vzbujajočih makroekonomskih podatkov je kitajski delniški trg mesec začel globoko v rdečih številkah. Trend se je obrnil z 81 milijard dolarjev vredno finančno injekcijo, ki jo je kitajska centralna oblast namenila glavnim domačim bankam v naslednjih treh mesecih.

Lokalni oziroma regijski trgi so dosegli 1,1-odstotno rast. še vedno se vse vrti okoli privatizacije, tako v Sloveniji in Romuniji, kot na dveh največjih trgih v regiji. Uspešna prodaja Aerodroma nemškemu Fraportu je poskrbela za 2,3-odstotno rast slovenskega borznega indeksa. V prihajajočih mesecih bo smer gibanja slovenskega trga kapitala določala predvsem hitrost privatizacije, saj na podlagi rezultatov in pričakovanj ni osnove za močnejšo rast.

Upočasnitev gospodarske dinamike v Evropi je močno vplivala na inflacijska pričakovanja, ki so se v avgustu še dodatno znižala. To je podpiralo obveznice »netveganih« držav. Tako se je tik pred škotskim referendumom 10-letna nemška obveznica znižala na rekordno nizko vrednost 0,89 odstotka letno.

Paketi skladov po enem letu z lepimi donosi

Paket skladov 1-letna donosnost*
Moje sanje 22,04 %
Popotnica za življenje 23,36 %
Situirana jesen 24,16 %

Podrobnejša tečajnica

Verjamemo, da so vlagatelji lahko zadovoljni s svojim varčevanjem. Potrebujete dodaten razlog, da se jim pridružite? Naredite korak k varnejši finančni prihodnosti in uresničitvi želja. Izberite varčevanje, ki je za vedno brez vstopnih stroškov in brez omejitve dobe varčevanja. Ob sklenitvi novega paketa skladov do konca leta podarimo še dodatno vplačilo v višini 20 evrov!**

Več

Paketi skladov omogočajo istočasno varčevanje v več podskladih KD Krovnega sklada z le enim vplačilom na transakc?ski račun paketa preko direktne obremenitve SEPA (Moje sanje: KD Ind?a – Kitajska, delniški, KD Latinska Amerika, delniški, KD Vzhodna Evropa, delniški, in KD Galileo, mešani fleksibilni sklad; Popotnica za življenje: KD Novi trgi, delniški, KD Prvi izbor, sklad delniških skladov, KD Galileo, mešani fleksibilni sklad, in KD Vitalnost, delniški; Situirana jesen: KD Novi trgi, delniški, KD Dividendni, delniški, in KD Prvi izbor, sklad delniških skladov). Izstopni stroški se zaračunajo le v primeru izplačila pred potekom petih let od prvega vplačila in znašajo 2,5 %. Prospekt KD Krovnega sklada z vključenimi pravili upravljanja, dokumenti podskladov s ključnimi podatki za vlagatelje (KIID) ter zadnje objavljeno letno in polletno poročilo v slovenskem jeziku so vlagateljem v tiskani obliki brezplačno na voljo na sedežu družbe KD Skladi, d. o. o., Dunajska cesta 63, Ljubljana, in vpisnih mestih, v elektronski obliki pa so objavljeni na spletni strani www.kd-skladi.si.
* Informativni kumulativni donos celotnega paketa skladov od 1. 9. 2013 do 31. 8. 2014. Pretekla donosnost naložbe v sklad ni pokazatelj njene donosnosti v prihodnosti. Gibanje vrednosti enote premoženja posameznega sklada je v veliki meri odvisno od stanja na kapitalskih trgih. Vrednost enote premoženja lahko raste ali pada, zato so tudi prihodnji donosi lahko višji ali nižji kot v preteklosti. Obstaja verjetnost, da vlagatelj med varčevanjem ne dobi povrnjenih vseh sredstev, ki jih je vložil v sklad.
**Vlagatelji, ki bodo do 31. 12. 2014 sklenili enega izmed paketov skladov in vanj do najpozneje 28. 2. 2016 vplačali 12 obrokov ter jih v tem obdobju ne bodo izplačali, bodo prejeli dodatno vplačilo v paket skladov v višini 20 EUR. Vplačilo na investicijski račun drugega vlagatelja ni mogoče, prav tako ni mogoče izplačilo obroka v gotovini. Če vlagatelj sklene več paketov skladov oziroma bi lahko prejel več ugodnosti s strani KD Skladi, je upravičen le do toliko ugodnosti, ki ne presegajo 42 EUR za posamezno ugodnost oziroma 84 EUR za vse prejete ugodnosti v posameznem koledarskem letu.

Mesečno poročilo KD Krovnega sklada avgust 2014

Družba KD Skladi je na svoji spletni strani objavila redno mesečno poročilo KD Krovnega sklada za avgust 2014. Dodali so mu tudi skupen naložbeni komentar, ki so ga pripravili upravitelji.

Naložbeni komentar avgust 2014

Avgust se je pokazal kot vse kaj drugega kot počitniški mesec. Globalni delniški trgi so kljub slabšanju globalnega geopolitičnega položaja z zaostrovanjem razmer v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu uspeli doseči zavidljivo, skoraj 3,9-odstotno rast. Izstopajo ameriški in razvijajoči se trgi, močno pa znova zaostajajo evropski delniški trgi, ki povečujejo letošnji zaostanek za ZDA. Po nedavni napovedi ECB o dodatnem stimuliranju evropskega gospodarstva so donosi na obvezniških trgih padli na novo najnižjo raven v zgodovini, kar kaže, da čas rekordno poceni denarja nikakor še ni končan.

Ameriška podjetja so po objavah rezultatov za drugo četrtletje znova pritegnila pozornost vlagateljev, saj se je ameriški delniški trg povečal za 5,6 odstotka. Boljše rezultate so dosegli skoraj vsi sektorji gospodarstva, še zlasti sta izstopala informacijska tehnologija in zdravstvo. Nekaj razočaranja je bilo le pri podjetjih sektorja potrošnje, saj so težave na trgih v razvoju (padanje valut trgov v razvoju, preiskave na Kitajskem, kriza v Ukrajini) negativno vplivale na multinacionalna podjetja, je pa bil ta učinek zaradi sorazmerno majhne izpostavljenosti v primerjavi s podobnimi evropskimi podjetji omejen in ni močneje negativno vplival na rast kapitalskih trgov.

Slika evropskega gospodarstva je po drugem četrtletju nekoliko čistejša, saj se zaostajanje rezultatov evropskih podjetij za napovedmi zmanjšuje. Očitno pa postaja, da je okrevanje medlo in da dodaten negativen sentiment v evropsko ekonomijo prinaša nerešen ukrajinsko-ruski konflikt. Zaradi močne vpetosti evropskega gospodarstva v morebitno rusko stopnjevanje sankcij vnaša dodatno negotovost, ki odvrača vlagatelje na kapitalske trge, zato avgustovski donos evropskih trgov z 1,8 odstotka močno zaostaja za drugimi trgi. Padanje evra proti dolarju pomaga konkurenčnosti evropskega gospodarstva, toda bolj kot to je pomembna avgustovska napoved ECB, da bo z novo stimulativno politiko aktivneje napadla nezaposlenost, ki je rak rana evropskega okrevanja, saj se ta nikakor noče zmanjšati.

Trgi v razvoju po odličnem juliju beležijo tudi odlični avgust. Trgi so se povečali za okroglih 5 odstotkov. Daleč najbolj je izstopala Brazilija z 12,8-odstotno rastjo, daleč spodaj pa je Rusija s še vedno presenetljivo 0,3-odstotno pozitivno rastjo. Kitajska kot največji trg se je okrepila za 4,8 odstotka, saj vlagatelji upajo, da bo spremenjena gospodarska politika uspešno odgovorila na vse večje izzive azijske velikanke, pa tudi vrednotenja največjih kitajskih podjetij so sorazmerno nizka, predvsem v primerjavi z zahodnimi podjetji.

Lokalni oziroma regijski trgi so bili bolj počitniško naravnani, čeprav so uspeli doseči 1,8-odstotno rast. še vedno se vse vrti okoli privatizacije, tako v Sloveniji kot tudi Romuniji, kot dveh največjih trgih v regiji. V Sloveniji smo po preklicu zamrznitve privatizacije znova videli več kupcev in posledično 1,1-odstotno rast indeksa, čeprav so bile tokrat v ospredju predvsem delnice z majhno utežjo v indeksu, kar je prineslo zelo velike razlike v mesečni donosnosti med posameznimi delnicami. Sami rezultati slovenskih podjetij so bili v okviru oz. nekaj pod pričakovanji, tako da bo v prihajajočih mesecih smer gibanja slovenskega trga kapitala določala predvsem hitrost privatizacije, saj na podlagi rezultatov in pričakovanj ni osnove za močnejšo rast.


Zaostritev geopolitičnih napetosti v povezavi z novimi sankcijami, ki hromijo mednarodno trgovino, neposredno vpliva na upočasnitev gospodarske dinamike v Evropi. Posledično smo opazovali v oktobru nadaljnje zmanjševanje inflacijskih pričakovanj, kar je pomenilo zniževanje zahtevanih donosnosti na obvezniškem trgu. Tako se je zahtevana donosnost 10-letne nemške obveznice prvič v zgodovini spustila pod psihološko mejo 1 odstotka in mesec zaključila pri 0,9 odstotka letno. Kljub nekoliko slabšemu začetku so se zaradi vse bolj pričakovanega kvantitativnega popuščanja ECB dobro odrezale tudi vse druge obveznice obrobnih držav in drugih bolj tveganih podjetniških obveznic.