Kitajska niža davke in spodbuja zadolževanje

 

V nasprotju s preteklimi leti, ko je bila ciljna gospodarska rast opredeljena točkovno (npr. 6,5 odstotka), so letos želeno gospodarsko rast opredelili s pasovnim razponom. Skladno s to usmeritvijo naj bi kitajska ekonomija letos rasla z med 6- in 6,5-odstotno stopnjo rasti.

Negativne posledice trgovinske vojne z ZDA že nekaj časa na svoji koži čutijo izvozno usmerjena podjetja, negativni učinki pa se kažejo tudi že na zaupanju tako podjetij kot potrošnikov, ki so v strahu pred globljo krizo postopoma že začeli zategovati pasove. To seveda ni ušlo budnemu očesu centralne partije, ki je na to odgovorila z občutnim znižanjem davčne obremenitve podjetij. Za letos so napovedali znižanje stopnje davka na dodano vrednost v predelovalni dejavnosti s 16 na 13 odstotkov, za 1 odstotno točko (z 10 na 9 odstotkov) pa so znižali davčno obremenitev tudi za transportni in gradbeni sektor. Skupaj naj bi na letni ravni kitajska podjetja v najbolj ranljivih segmentih samo iz naslova nižjih davščin »prihranila« nekaj manj kot 300 milijard ameriških dolarjev. Dodatna fiskalna spodbuda bo prišla iz naslova večje investicijske dejavnosti, ki jo nameravajo zagnati s pomočjo izdaje dodatnih dovolilnic za povečanje zadolževanja posameznih provinc in lokalnih skupnosti v višini 320 milijard ameriških dolarjev.

Glede na to, da oba ukrepa financira država, se bo proračunski primanjkljaj Kitajske letos povzpel na 2,8 odstotka BDP (s čimer bi Kitajska še vedno izpolnjevala maastrichtski kriterij). Pozitivne novice prihajajo tudi iz pogajanj med ZDA in Kitajsko glede pogojev blagovne vojne, kjer zdaj prevladuje mnenje, da smo že zelo blizu koncu lani začete trgovinske vojne. Vse to je najverjetneje glavni razlog, da je v letošnjem letu kitajski delniški trg med najdonosnejšimi na svetu.

Je staranje prebivalstva priložnost ali nevarnost?

 

V zadnjem desetletju se sicer število mlajših od pet let ne znižuje več, še vedno pa se povečuje število starejšega prebivalstva. Ti tako več denarja namenjajo varčevanju in varnejšim naložbam, kar posledično znižuje raven investicij. Podjetja, ki potrebujejo več kapitala, do tega težje dostopajo. To se med pomembnejšimi trgi delno odraža tudi na kapitalskih trgih v Evropski uniji. Delniški trgi že dlje časa stagnirajo, inflacija se vrti okoli ničle, nova podjetja na borznem parketu pa so redka. Po drugi strani se razmere v zdravstvenih ustanovah poslabšujejo, čakalne vrste se daljšajo, primanjkuje postelj v domovih za ostarele. Primanjkuje tudi zdravstvenega osebja in ljudi, ki skrbijo za starejše.

Nekoliko boljše razmere so v Združenih državah Amerike, kjer pritok migrantov v zadnjih letih omogoča ohranjanje nekoliko boljše demografske slike. Pri njih je problem drugje. Starejšemu prebivalstvu je bilo v zadnjih dveh desetletjih obljubljeno preveč. Težava z njihovim pokojninskim sistemom je z vsakim letom večja. Teh obljub ameriška država ne more zagotoviti, zato bo morala pravice v prihodnosti zmanjšati. To pa lahko pretrese družbo in vpliva na prihodnje naložbene politike državljanov. V podobni godlji je tudi Japonska, kjer projekcije kažejo, da se bo število prebivalstva v naslednjih štiridesetih letih znižalo za okoli 30 odstotkov. Tudi pri nas domači kapitalski trg ne uspe generirati dovolj povpraševanja, zaradi česar se cene delnic vrtijo na isti ravni že več kot dve desetletji.

Vsa podjetja, ki jim bo uspelo zagotoviti storitve in proizvode za starejšo populacijo, se bodo v prihodnosti razvijala. Veliko teh podjetij je v sektorju farmacije in zdravstva. Na račun staranja se bodo poslabšali številni ekonomski kazalci, problem pa bo postajal vedno večji. Države, ki se bodo s tem uspešno soočile z avtomatizacijo in novimi tehnološkimi rešitvami, bodo tudi v prihodnosti generator rasti.

 

Denarni val

Ko smo že pri negativnih obrestnih merah, lahko v Evropi opazujemo, da je to postalo kar nova normalnost. Če smo še pred časom lahko pričakovali, da bo leto 2019 leto normalizacije obrestnih mer, bi nas zdaj to že močno presenetilo. Zahtevane donosnosti različnih ročnosti, ki se v zadnjih dneh približujejo dnu, nekako sporočajo zgodbo, da bo do splošnega krčenja evropske ekonomije prišlo prej, preden bi ECB prvič dvignila svoje obrestne mere. Če je Italija zaradi političnega kaosa že zdaj v tehnični recesiji, se ji je Nemčija izognila za kakšen milimeter. Glede na evropske indekse zaupanja pa lahko v naslednjih kvartalih pričakujemo, da bo sledila še marsikatera država. V javnofinančnem smislu bi si v Sloveniji mogoče želeli, da nova vlada ne bi tako pohitela z dvigi svojega načrtovanega trošenja. Majhno odprto gospodarstvo je še toliko bolj odvisno od globalnih tokov.

Ni treba biti doktor znanosti, da razumeš, da lahko v primeru recesije naših največjih dveh trgovinskih partneric nekaj podobnega pričakujemo tudi v Sloveniji. Verjetno se marsikateri podjetnik že sprašuje, od kod padec naročil. A ko se že napovedi mračijo, lahko politiki izkoristijo svoj trenutek. ZDA, Kitajska in EU lahko dosežejo neki dogovor in za nekaj časa zaprejo poglavje trgovinskih vojn. Logični preblisk bi se moral zgoditi tudi v Veliki Britaniji, katere nadzorovani izstop iz EU (oziroma vztrajanje v Uniji) bi evropske ekonomije postavil nazaj na tirnice rasti, ki so posledično tudi garancija za mir. V tem svetu negotovosti se je še enkrat izkazalo, da staviti na enega konja ni nikoli dobro. Misliti strateško pa je modro.

V zadnjih kvartalih »dol-gor« je glavno vlogo odigral dobro razpršen portfelj, oblikovan na podlagi ciljev, časovnega horizonta in drugih omejitev varčevalca. Slednje je tudi v prihodnosti na mestu, saj daje desko (podporo) za surfanje.

 

 

Objavljeno v časniku Dnevnik, 20. februar 2019

Obvestilo o konstitutivni seji nadzornega sveta

 

KD Skladi, d. o. o., Dunajska 63, Ljubljana, ki upravlja KD Krovni sklad, na podlagi 214. člena Zakona o investicijskih skladih in družbah za upravljanje (Ur. l. RS, št. 31/15 s spremembami) obvešča, da so člani nadzornega sveta KD Skladi, d. o. o., na konstitutivni seji dne 18. 2. 2019 za predsednika nadzornega sveta družbe izvolili Josefa Beneša, za namestnika predsednika nadzornega sveta pa Aljošo Tomaža. Vlagatelji lahko pridobijo dodatne informacije preko elektronske pošte kd-skladi@kd-group.si.

 

KD Skladi, družba za upravljanje, d. o. o.
Uprava

 

 

Varovalo je le dobro razpršen portfelj

Prvo pravo obdobje normalizacije smo doživeli v zadnjem kvartalu lanskega leta. Pa še ta ni bila čisto absolutna, saj so angleška, evropska (ECB) in japonska centralna banka še naprej neto kupovale obveznice na trgu. Res pa, da so bili vplivi na pričakovanja o prihodnji monetarni politiki precej trdnejši, kot smo jih bili vajeni v preteklosti. Ameriška centralna banka (Fed) je vztrajala s ciklom zviševanja obrestnih mer ter z zniževanjem svoje bilance. Prav tako je ECB držala obljubo, da bo konec leta končala z neto odkupi obveznic. S tem so nekako signalizirali začetek konca negativnih obrestnih mer.

Ko pa so deležniki na trgu sprevideli, da se »zabavna« zgodba počasi zaključuje, se je na trgu zgodil pravi pogrom. Doživeli smo prvo pravo korekcijo na delniških trgih, ameriški delniški indeks je upadel za slabih 14 odstotkov, kreditni pribitki podjetniških obveznic pa so se zvišali za 20 odstotnih točk, cena nafte je zagrmela za slabih 30 dolarjev na sod. Znižale so se tudi netvegane obrestne mere, na primer desetletna nemška obveznica, ki se je znižala za 23 odstotnih točk na 0,24 odstotka konec leta.

Na tej točki se je smiselno vprašati, zakaj se je to zgodilo. Akterji na finančnih trgih so hitro poiskali razloge. Te lahko najdemo predvsem v ohlajevanju globalne ekonomije, ki naj bi bila posledica trgovinskih vojn, povečanega političnega tveganja in zmešnjave okoli britanskega izhoda iz Evropske unije. Skratka, tveganja, ki smo jih spremljali skozi celo lansko leto. Zato dilema v meni ostaja, ali so to res pravi vzroki. Nekako se mi dozdeva, da smo bili bolj priča četrtletju »kvantnega zategovanja«, ker so se tečaji vrnili v neko bolj »pošteno« okolje. Je pa odtegnitveni sindrom sitna reč in tisti, ki so navajeni omame, to dobro poznajo.

Tako so se pritiski na Fed na začetku leta zelo stopnjevali. Guverner Powell pa je na prvem zasedanju v letu povsem podlegel pritiskom in ustavil cikel zviševanja obrestnih mer, skrajšal čas zmanjševanja bilance in njeno končno višino povečal. Šel pa je še dlje, saj je spet odprl možnost za povečevanje bilance kot ukrep monetarne politike. Lahko bi rekli, da je skozi zadnja vrata pripeljal »kvantitativno sproščanje« oziroma QE.

Končni račun je bil »žurerski« začetek leta. Vsi tečaji so se zvišali, presenetljivo tudi pri netveganih obveznicah. Po drugi strani zgoraj omenjena tveganja še vedno obstajajo nespremenjena. Poleg tega ankete kažejo, da rast globalne ekonomije še vedno izgublja moč. Nekatere evropske države (Italija, Nemčija) pa so že v okolju ohlajanja.

Nad trgom se je spet pojavil dvom o vzdržnosti evforije in smiselnosti rasti vseh tečajev, saj so v primeru recesije tečaji tveganih instrumentov precenjeni, v nasprotnem primeru pa to velja za tečaje netveganih instrumentov. V kontekstu osebnega portfelja je dobro varovalo le pametno razpršen portfelj.

 

 

Objavljeno v časniku Delo, 18. februar 2019.

Obvestilo o spremembi v nadzornem svetu

 

Edini družbenik družbe KD Skladi, d. o. o., družba Adriatic Slovenica d. d., je z dnem 13. 2. 2019 za člane nadzornega sveta družbe s štiriletnim mandatom imenovala Gregorja Pilgrama, Josefa Beneša, Jureta Kvaternika in Aljošo Tomaža.

Vlagatelji lahko pridobijo dodatne informacije preko elektronske pošte kd-skladi@kd-group.si.

 

KD Skladi, družba za upravljanje, d. o. o.
Uprava

 

Družba KD Skladi postaja del skupine Generali

 

Po več kot četrt stoletja delovanja družba KD Skladi postaja del mednarodne skupine Generali. Generali je neodvisna mednarodna finančna skupina, ustanovljena leta 1831 in prisotna v več kot 50 državah sveta. Zaposluje več kot 71 tisoč ljudi. V letu 2017 je dosegla 68 milijard evrov zavarovalnih premij in 487 milijard evrov sredstev v upravljanju ter se po lestvici Fortune Global 500, na podlagi kazalnikov prodaje, dobička, sredstev in tržne vrednosti, uvršča med 60 največjih družb na svetu. Sestavni del skupine je tudi Generali Investments CEE, največja družba za upravljanje v srednji in vzhodni Evropi, s skoraj 17 milijard evrov sredstev v upravljanju.

Ob tem prelomnem trenutku je Luka Podlogar, predsednik uprave družbe KD Skladi, povedal: »Poleg tega, da je Generali ena največjih mednarodnih zavarovalnih skupin, je tudi en od večjih evropskih upravljavcev premoženja. S tem, ko bodo KD Skladi postali del družine Generali Investments, bo družba pridobila dodatno podporo za uresničevanje njene strategije rasti v jugovzhodni Evropi. Poleg tega bo družba imela možnost razširiti svojo ponudbo produktov in omogočiti svojim zaposlenim nove priložnosti za rast in razvoj. Meje našega delovanja bodo tako postale širše. Imamo odlično ekipo, napredne in moderne storitve, ki jih neprestano prilagajamo potrebam trga in naših vlagateljev. Produkte bomo s pomočjo izjemnega znanja in izkušenj še nadgradili. Naša uigrana ekipa, ki odlično krmari na finančnih trgih in v katero zaupamo, ostaja ista. Ponosni smo, da postajamo del mednarodne ekipe z zmagovalno miselnostjo. Prihajamo v obdobje izjemnih priložnosti in prepričan sem, da jih bomo izkoristili v dobro naših vlagateljev«.

Obvestilo o spremembi v lastniški sestavi

 

Dne 13. 2. 2019 je imetnik posrednega kvalificiranega deleža v družbi KD Skladi, d. o. o., postala družba Generali CEE Holding B.V., Nizozemska.

Vlagatelji lahko pridobijo dodatne informacije preko elektronske pošte kd-skladi@kd-group.si.

KD Skladi, družba za upravljanje, d. o. o.
Uprava

Bik ali medved?

Vlagatelji v ZDA so ugotovili, da je bila slika, narisana v decembru, preveč črna. Gospodarski podatki so se nekoliko umirili in napovedi podjetij znižale, a recesija v letu 2019 je komaj verjetna. Po drugi strani je FED napovedal zaustavitev dvigov obrestne mere, kar je razmere na denarnem trgu obrnilo na glavo. Tudi Goldman Sachs je ta teden obrnil ploščo in zopet priporoča tudi nakupe delnic podjetij z bolj slabo obstoječimi bilancami, saj so se pričakovanja glede bodočih obrestnih mer temeljito znižala. Tudi ECB je znižala pričakovanja analitikov in morebiten manjši dvig obrestnih mer se odmika proti koncu leta 2019. Tudi gospodarski podatki so v Evropi slabši in so se poslabšali bolj kot v ZDA. Italija je že v recesiji, tudi Nemčiji ne kaže bistveno bolje, Francijo stiska stavka rumenih jopičev, tako da je razpoloženje vlagateljev na stari celini precej slabše kot čez lužo. Rezultate tega vidimo predvsem na delniških trgih, kjer se zopet krepi zaostanek evropskih delnic za ameriškimi. Marca nas čakajo novice o trgovinskem dogovoru med ZDA in Kitajsko. Lahko se zgodi, da bo to klasičen dogodek »kupi govorice, prodaj novice«. Se pravi, da je bil čas za nakup v začetku januarja, ko so prišle na trg prve pozitivne novice o trgovinskih pogovorih, ko bo znana vsebina pogovorov in dogovora, pa je čas za prodajo. Če pride do dogovora med ZDA in Kitajsko in se trg odzove negativno, bo to verjetno nakupna priložnost za zamudnike, medtem ko bi neuspešen dogovor znova prinesel negotovost in verjetno testiranje borznih nivojev s konca decembra. Po drugi strani bomo v Evropi priča »prestavljenemu« brexitu, kar je boljša izbira, kot trdi brexit, a vseeno prinaša le prelaganje problema v bližnjo prihodnost, kar ob obilici prtljage, ki jo vlači s seboj evropski delniški trg, ne vzbuja zaupanja.

Dogovor ZDA in Kitajske bi ob že predstavljenih makroekonomskih ukrepih Kitajske pomenil nakupni signal za trge v razvoju, še posebej Kitajske. Vrednotenja na teh trgih so privlačna, likvidnost se je zaradi ustavitve dvigovanja obrestnih mer FED močno popravila, če se razreši še vprašanje trgovinske vojne, bo to pozitiven signal tako za gospodarstvo kot tudi lokalni delniški trg. Obetata se nam dva zelo zanimiva meseca, ki bosta v borznem smislu verjetno definirala letošnje leto. A bo za lepe donose treba hitro odreagirati, saj se lahko, kot kažejo izkušnje s konca lanskega oziroma začetka letošnjega leta, stvari odvijejo zelo hitro. Zato je odgovor na naslov današnje kolumne klišejski. Oboji imajo priložnost zaslužiti, izgubili bodo tisti, ki jih sploh ne bo zraven.

 

Objavljeno v časniku Dnevnik, 13. februar 2019.

Mesečno poročilo za januar 2019

 

Mesečno poročilo za januar 2019

 

Naložbeni komentar – januar 2019

Po decembrskih padcih na globalnih borzah so se delniške naložbe v januarju podražile. Globalni delniški indeks MSCI je pridobil skoraj 8 %. Rast je bila najvišja na trgih v razvoju. Ameriške delnice pa so se podražile več kot evropske. Vsi tečaji so izraženi v evrih.

V ZDA so tečaji največ zrasli v panogah, ki imajo ciklične prihodke. Podražitev je bila manjša v varnejših panogah, kot sta preskrba in zdravstvo, saj se vlagatelji niso zatekali v te panoge. Ameriška centralna banka na prvem letošnjem zasedanju ni spremenila obrestne mere, ki tako ostaja na 2,5 %. To je prineslo dodaten optimizem, saj trg sedaj pričakuje bolj mehko monetarno politiko. Donosnost do dospetja ameriške 10-letne državne obveznice je na koncu meseca znašala 2,6 %. Znižanje donosnosti do dospetja v zadnjem času je vplivalo tudi na nižje obrestne mere na hipotečni dolg, kar je mnogo gospodinjstvom omogočilo cenejše refinanciranje. Pod pritiskom so bili javni uslužbenci, ki niso prejemali plač. Kongresu, zaradi nesoglasij med kongresniki glede imigracijske politike, ni uspelo sprejeti proračunskega načrta. To se je odrazilo tudi na potrošniškem zaupanju. Le-to je bilo po raziskavah Univerze v Michiganu najnižje v zadnjih dveh letih. Stopnja rasti cen življenjskih potrebščin je upadla pod 2 %, prvič po avgustu 2017. ECB na tokratnem zasedanju ni spreminjala svojih smernic glede monetarne politike in prvi dvig obrestne mere se še vedno ne pričakuje prej kot jeseni. Gospodarska rast v evroobmočju je po zadnjih podatkih znašala 1,2 %, kar kaže na ohlajanje gospodarstva, saj je to najnižja rast v zadnjih letih. Skupni indeks PMI je upadel, kar označuje slabše obete podjetij. Potrošniško zaupanje je bilo januarja sicer boljše kot decembra, toda v primerjavi z nivoji iz začetka leta 2018 je le-to danes veliko slabše. Donosnost do dospetja 10-letne nemške državne obveznice je na koncu meseca znašala 0,15 %, kar je več kot 0,5 odstotne točke manj kot v enakem obdobju lani.

Med trgi v razvoju so se najbolj podražile naložbe v Braziliji, in sicer za skoraj 18 %. Sledile so ruske delnice, ki so pridobile več kot 13 %. Nekoliko so z rastjo zaostajale Kitajske naložbe, ki so pridobile nekaj več kot 11 %. Delnice v Indiji so izgubile skoraj 2 %. Slabši donos indijskih naložb je vzrok pocenitve indijske rupije. Vsi donosi so izraženi z indeksi MSCI v evrih. Brazilijo je pretresla nesreča v provinci Minas Gerais. Popustil je jez pri rudniku železove rude, ki je povzročil gmotno in naravno škodo ter terjal več kot 100 življenj. Cena delnice rudarja Vale, ki je upravljal rudnik in jez, se je znašla pod prodajnimi pritiski.

Na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev se je večina delnic podražila, indeks pa je v mesecu pridobil približno 3,5 %. Na ostalih borzah v regiji so bili donosi večinoma negativni. Najbolj je upadel romunski BET, in sicer za približno 7,5 %.