Tviterska borza

Denar je še vedno dovolj poceni in gospodarski podatki ravno prav spodbudni, da išče pot v tvegane naložbe, saj obveznice prinesejo zelo majhen donos, oziroma, v primeru Evrope, šele obveznice z vsaj 6-letno ročnostjo prinesejo zelo skromen, a pozitiven, donos. Zato se je borza prilagodila razmeram in niha v skladu s tvitanjem ameriškega predsednika. Drugače povedano, postala je povsem nepredvidljiva in odvisna od razpoloženja (enega) človeka.

Zadnje čase tviti govorijo predvsem o mednarodni trgovini ter politiki na Bližnjem vzhodu in so naperjeni proti Kitajski in Rusiji. Pretekli mesec je ameriški trgovinski primanjkljaj v trgovanju s Kitajsko zopet dosegel rekordno vrednost in ameriška administracija je prepričana, da se bo tok obrnil s protekcionističnimi ukrepi. Kitajska vrača vrača z enako mero, a po drugi strani vseeno počasi odpira svoje gospodarstvo. Ta teden so naznanili, da bodo počasi, v naslednjih petih letih, sprostili relativno zaprt trg lastništva proizvajalcev in trgovcev z avtomobili. Trenutne omejitve se zdijo za evropske razmere relativno bizarne, a so kljub vsemu omejevale globalne proizvajalce pri njihovih aktivnostih na tem trgu, ki je najhitreje rastoči avtomobilski trg na svetu. Od tod dalje se postavlja vprašanje, ali bodo evropski avtomobilisti v prednosti pred ameriškimi, saj se trgovinske vojne nikoli ne končajo samo pri črki zakona, ampak imajo vedno precej širše implikacije. Tudi lastniki kitajske tehnološke družbe ZTE nimajo najboljšega tedna. Ameriška administracija jim je zaradi kršenja sankcij proti Iranu in Severni Koreji za sedem let zaprla vrata na ameriški trg, saj so čipe ameriških podjetij vgrajevali v svoje izdelke in jih kljub opozorilom prodajali omenjenim državam. Čeprav ima poteza legalno osnovo, pa se zdi, da je naperjena s točno določenim namenom kot opozorilo proti centralni kitajski oblasti. V isti koš lahko vržemo dodatne sankcije proti Rusiji, sprejete pred 14 dnevi, ter napoved novih po raketnem napadu na Sirijo ta vikend. Z eno potezo so praktično matirali največjega proizvajalca aluminija na svetu, saj se poslovanja z Rusalom izogibajo praktično vse zahodne družbe. A ameriške finančne institucije so šle celo še dlje. Čez noč so prekinile trgovanje in poravnavo poslov na borzah z delnicami ruskih družb, tudi tistih, ki niso sankcionirane. Težko si je predstavljati vlagatelja, ki je do včeraj lahko trgoval z delnicami Sberbank ali ETF sklada, ki vlaga v Rusijo, pa danes ne more več početi preko ameriškega posrednika ali pa mu depozitarna banka (največja na svetu je ameriška) ne poravna več poslov. Odpiranje novih računov je zamudno in ni zastonj. A problem je širši. V zraku visi vprašanje, kdaj tudi preko teh novih računov ne bo več mogoče trgovati. Zato se pojavlja vprašanje, zakaj sploh investirati v Rusijo. Mogoče se pri delnicah to ne zdi tak problem, a Rusija mora refinancirati 18 milijard dolarjev dolga v naslednjih 18 mesecih. Kdo bo kupil obveznico, če se ne ve, ali bo posel sploh mogoče poravnati? Zakaj tvegati težko zasluženi denar s tako naložbo?

Tviti ameriškega predsednika so vse bolj nepredvidljivi in vse bolj lahko vplivajo tudi na posamezne naložbe. Ker izboljšanja stanja v tem letu ni pričakovati, so se tudi vlagatelji na to odzvali z zmanjšanjem tveganja. Več denarja in manj tveganih naložb se zdi primerna strategija za nepredvidljive čase. Za nami je kar nekaj let debelih krav, morda se lahko z nekaj sredstvi pripravimo, če zopet pridejo sušna leta. Če že država in naša politika tega ne zmoreta, lahko to storimo kot varčevalci in vlagatelji.

Moč v rokah nasilneža ne vodi v nič dobrega

 

Donald Trump je že vse »poslovno« življenje nasilnež, ki z ustrahovanjem in arogantno agresivnim obnašanjem doseže želeni rezultat. Gospod pač deluje v dostikrat robustnem in neprijaznem sektorju nepremičnin in gradbeništva, kjer smo tudi v Sloveniji videli, da se na vrh povzpnejo osebe z določenim značajem. Dokler je ustrahoval le svoje najbližje, sodelavce in poslovne parterje, nam je bilo za muhe gospoda Trumpa bolj ali manj vseeno, saj niso vplivale na kvaliteto našega življenja. Zdaj, ko je za krmilom največje svetovne velesile, pa njegovi »izpadi«, čeprav še vedno velikokrat delujejo kot plod dela tretjerazrednih hollywoodskih producentov, ki so se podpisali pod njegov resničnostni šov, dobijo globalne razsežnosti, ki ne samo da se dotikajo naših življenj, ampak lahko do dobra zaznamujejo našo bližnjo prihodnost. Ko imaš za sabo celotno politično, vojaško in ekonomsko moč ZDA, lahko z grožnjami, četudi so te bizarno, komično nesmiselne v obliki postavitvi zidu na državnih mejah, ustrahuješ manjše države. Mehika in Kanada se nikoli ne bosta resneje uprli ZDA in bosta na koncu privolili v vse pogoje (ZDA so izstopile iz severnoameriškega trgovinskega sporazuma), ki jim jih bodo v novem trgovinskem sporazumu vsilili Američani. Napeto postane, ko nasilnež napade nekoga, ki se ne ustraši njegovih groženj. Takrat se znajde pred dilemo, ali naj nadaljuje z agresivno držo in glasnim govorjenjem v upanju, da bo nasprotnik pod nadaljnjim pritiskom le popustil in se mu uklonil ali pa naj se raje posuje s pepelom in se obračunu izogne, ker je nasprotnik razbral, da zgolj blefira (večina »bulijev« si v resnici ne želi fizičnega obračuna). Tako razumem napetost med ZDA in Kitajsko, kjer se slednja ne le da ni ustrašila grožnje ZDA, ampak se jim je trdno postavila po robu. Seveda v ozadju ves čas potekajo pogajanja med obema velesilama, saj se obe državi zavedata, da trgovinska vojna ne koristi nikomur, naslovnice in televizijske ekrane pa polnijo bombastične novice o vedno novih sankcijah in zaostrovanju retorike med državama ter posledicah trgovinske vojne, ki bi lahko omajala svetovno gospodarsko aktivnost. Verjamem, da bo na koncu kot vedno, prevladal pohlep in bodo našli pot, zaradi katere se bo trgovina med državama še dodatno okrepila in občutno napolnila žepe kapitalistov. Trump je nasilnež, ampak še bolj je pohlepen.

Mesečno poročilo KD Krovnega sklada za marec 2018

Mesečno poročilo za marec 2018

 

Naložbeni komentar – marec 2018

Marca so se globalni delniški trgi pocenili. Pocenitve na trgih v razvoju so bile nekoliko večje kot v razvitih trgih. Vlagatelji so se zatekali v obvezniške naložbe. Večina pomembnejših svetovnih delniških indeksov je bila ob zaključku marca nižje kot na začetku leta.

Trgi v ZDA so se pocenili za približno tri in pol odstotke, merjeno z indeksom MSCI, izraženim v evrih. Predsednik Trump je napovedal povišanje uvoznih dajatev na aluminij in jeklo s Kitajske, kar predstavlja približno 50 milijard dolarjev uvoza. Iz druge strani se pričakujejo povračilni ukrepi, ki bodo obremenili nekatere ameriške proizvode. Cenejša so postala podjetja tako iz finančne kot tudi tehnološke panoge. Ta dva sektorja skupaj predstavljata približno polovico tržne kapitalizacije ameriškega delniškega trga. Pod žarometi se je znašel tehnološki sektor, saj je evropska komisija pripravila predlog zakona, ki bi obremenil največja IT podjetja s triodstotnim davkom na prihodek, ustvarjen v EU. Delnica Facebooka je marca padla za okoli 10 %, ko je družba razkrila, da je dovolila dostop do podatkov svojih uporabnikov za namen predvolilne kampanje v ZDA. Podražile so se naložbe v podjetja iz panoge preskrbe, saj so se zahtevane donosnosti na obveznice malenkost znižale, kar pozitivno vpliva na panogo, ki ima več dolga. Donosnost do dospetja 10-letne državne obveznice se je znižala za okoli 10 bazičnih točk. Na marčevskem zasedanju je FED zvišala obrestno mero za 0,25 % in naznanila nadaljnjo postopno normalizacijo monetarne politike.

ECB tudi tokrat ni spreminjala obrestne mere ali količine odkupov obveznic. Centralno banko še vedno skrbi nizka inflacija na območju skupne valute. Ta je po zadnjih podatkih znašala 1,1 odstotka na letni ravni, kar je tudi najnižje po decembru leta 2016. Skupni indeks PMI v evroobmočju se je že tretji mesec zapored znižal, kar kaže na manj obetaven pogled na gospodarstvo s strani podjetij. Donosnost do dospetja 10-letne nemške državne obveznice se je v mesecu znižala in pristala pri 0,5 %.

Pocenitve na borzah razvitih držav so se prelile tudi na trge v razvoju. Pocenile so se naložbe v vseh državah BRIK. Na predsedniških volitvah v Rusiji je slavil Vladimir Putin. To je že Putinov četrti predsedniški mandat.

Slovenski borzni indeks SBITOP je marca ostal skoraj nespremenjen. Največ, in sicer skoraj 6 % so pridobile delnice Pozavarovalnice Sava. Drugi trgi v regiji so se večinoma pocenili, med njimi najbolj delnice v Bolgariji, kjer je domači indeks SOFIX izgubil pet in pol odstotka. Izjema so bile naložbe v sosednji Romuniji, ki so pridobile nekaj več kot tri odstotke, od začetka leta pa že skoraj 13 odstotkov.

V iskanju odgovora

Seveda pa je pričakovanje o donosu in izgubi popolnoma recipročno. Varčevalec bi imel donose najbolj špekulativnih trgovcev in izgubo bančnih depozitov (tistih z garantirano glavnico). Hitrost obračanja portfelja in orodja za obvladovanje tveganja pa so mu pogosto tuji. Kot presek množice dnevnih trgovcev in varčevalcev pa obstajajo upravljavci premoženja. Naš cilj je združiti prednosti poznavalcev trga z lastnostjo dolgoročnosti in uporabljati različna orodja za obvladovanje tveganj, kot je minimizacija izgube.

Na finančnih trgih smo namreč dnevno izpostavljeni številnim nasprotjem. Podatek, ki bi kazal na dobro, se interpretira kot slabo in obratno. Kot v slovenskem jeziku pa seveda v omenjeni logiki obstaja polno izjem. Le-te pa se še posebej kažejo v času poznega bikovskega trenda, ki bi mu lahko rekli tudi »prosti tek«.

V realnem globalnem gospodarstvu smo namreč priče dejanskemu izboljšanju. Slovenija, kot majhno odprto gospodarstvo, iz tega naslova ustvarja še višjo dinamiko. Z močno gospodarsko rastjo pa se ustvarja vse več presežka, ki se ga lahko namenja za varčevanje. A kaj, ko posameznik v depozitih ne dobi več omembe vrednih obresti, na finančnih trgih pa ni več samo pozitivne smeri. Tako je dilema kam z denarjem vse večja.

Še najlažjo odločitev imajo države, ker jim omenjeno okolje omogoča najenostavnejše poplačilo dolga. Če samo izpostavim Nemčijo, ki se pospešeno približuje magičnemu »maastrichtskemu« kriteriju dolga 60 odstotkov BDP. Na dobri poti je tudi Slovenija. Imajo pa seveda težjo nalogo politiki, saj jih ob naraščanju davčnih prihodkov hitro zasrbijo prsti trošenja.

Glavno vprašanje današnjega trenutka pa ostaja, koliko časa bodo obrestne mere Evropske centralne banke ostale na sedanjih ravneh ter ali bo Ameriška centralna banka nadaljevala dvige. Pri slednji je že mogoče zaznati nekaj pazljivosti, saj večja trgovinska vojna že sama po sebi ohlaja pregreto gospodarstvo. V Evropi pa je zgodba še bolj kompleksna, saj se ECB obnaša, kot bi bila še vedno v kriznem času. Že ob rahlem vetriču negotovosti se zaradi nelikvidnosti državni papirji močno podražijo in na tej osnovi bo dokaj težko preiti v normalizacijo finančnih trgov.
Ob vse večji nejasnosti na finančnih trgih je zato še posebej smiselno imeti dobro razpršen finančni portfelj ter ne pozabiti na vse naložbene razrede, med katere spadajo tudi obveznice. Pri razpršitvi pa je v tem trenutku dober in izkušen finančni svetovalec zlata vreden.

Konsolidacija ali kaj več?

 

Ta je velika okoli 60 milijard dolarjev, tolikšen uvoz iz Kitajske namreč želijo dodatno ocariniti. Kitajska se je hitro odzvala, napovedala je carine na trimilijardni uvoz blaga iz ZDA. Trump je že v predvolilnih soočenjih napovedal, da bo zmanjšal trgovinski primanjkljaj z zdajšnjih 375 milijard dolarjev, ki ga imajo ZDA s preostalim svetom. Še ena nepričakovana poteza predsednika Trumpa, s to razliko, da ima ta takojšnji učinek na rezultate posameznih podjetij. Pozneje so v medije začele prihajati informacije, da so se začela pogajanja glede carin in da so trenutne številke predvsem poteza, ki zadovoljuje Trumpove volivce. Vlagatelji pa ob trenutnih visokih vrednotenjih ne potrebujejo veliko, da se prestrašijo. Prejšnji teden smo bili deležni tudi srečanja Feda. Obrestne mere v ZDA so po sestanku nekoliko nehale z rastjo, sporočilo je bilo, da lahko letos pričakujemo še dva dviga, na 2,25 odstotka. Nekateri investitorji še vedno menijo, da lahko letos pričakujemo še en dvig več, vendar so člani Fed trenutno drugačnega mnenja in ostajajo pri treh dvigih v letu 2018. Dolgoročne cene obveznic so takoj po objavi nekoliko pridobile vrednost.

Na borznem parketu je trenutno glavno vprašanje, ali lahko indeksi padejo pod februarsko dno? Seveda je na to vprašanje nemogoče odgovoriti. Makrookolje je še naprej zdravo, napovedi dobičkov za letošnje leto so optimistične. Trumpove poteze so nepričakovane in na začetku zelo odmevne. Ko se prah poleže, pa se izkaže, da ni tako hudo. Kot smo že pisali, menimo, da bo letošnje leto zahtevno. Trenutno se zdi, da smo po visoki rasti v preteklih letih v fazi konsolidacije. Določena podjetja, panoge, države pa lahko v trenutnem okolju beležijo nadaljevanje pozitivnega gibanja. Težko pa bodo generalni indeksi nadaljevali tako optimistično kot v preteklih letih. Bikovski trend na ameriški borzi traja že 9 let, kar je enako, kot je v povprečju trajalo zadnjih 8 bikovskih trendov od leta 1926. Lahko omenimo, da so štirje trajali od 13 do 15 let. Negativni trend pa traja v povprečju 1,4 leta. Trenutno okolje bo tako še nekaj časa nepredvidljivo, premiki pa nadpovprečni. V primeru večjega enodnevnega padca pa ta lahko predstavlja lepo nakupno priložnost na daljše obdobje.

Izplačila iz podskladov KD Krovnega sklada v času od 30. marca do 2. aprila 2018

Posledično bodo zaradi zamika izvajanja plačilnih storitev pri slovenskih bankah vsa izplačila iz podskladov KD Krovnega sklada, ki bi jih vlagatelji sicer prejeli na transakcijske račune v petek, 30. marca, prispela na njihove račune v v torek, 3. aprila 2018.

Zahvaljujemo se vam za razumevanje,
KD Skladi, d. o. o.

V spomin: Matjaž Gantar (1963-2018)

 

Delal je pogumne, včasih tudi drzne korake, ki pa so bili vedno usmerjeni k jasnim ciljem. Že pred 24 leti je sledil svoji viziji in skupaj z Zadružnim sistemom ustanovil družbo za upravljanje Kmečka družba d. d., ki se je pod njegovim vodstvom razvila v Skupino KD Group, eno največjih finančnih skupin v Sloveniji. S somišljeniki je ustanovil prvi vzajemni sklad v Sloveniji KD Galileo, ki je še danes eden najuspešnejših skladov na slovenskem finančnem trgu.

Nesebično je delil svoje znanje in izkušnje tako znotraj podjetja kot tudi med študenti na GEA College – Fakulteti za podjetništvo, ki jo je pomagal ustanoviti. Za finančno pomoč nadpovprečno uspešnim mladim posameznikom je ustanovil Fundacijo Ajda, današnjo AS Fundacijo. Bil je tudi glasbenik in velik ljubitelj umetnosti. Zasnoval je umetniško zbirko AS Galerije, ki šteje preko 1.000 del.

Matjaž Gantar je v družbah, v katerih je deloval, veljal za človeka, ki je vselej cenil sodelovanje in strokovnost ekipe. »Ljudje so tisti, ki so podjetje,« je večkrat poudaril. Hkrati ni nikoli pozabil na osebne vrednote, ki jih je v vseh letih dela prenašal tudi na posel. »Človek mora biti skromen, moralen in vztrajen. Nič ne pride samo in nič nam ne pripada samo po sebi,« so bile njegove besede.

 

Matjaž Gantar Ljubljana, 10. 12. 2014

 

Vabimo vas k ogledu filma Več kot številke, ki je nastal ob 20-letnici poslovanja Skupine KD Group in v katerem smo se spomnili mladosti in poguma na začetku poti, pomislili na korake ter prelomnice, zdrse in zmage. Film se nahaja na tej povezavi.

Najboljši upravljavec premoženja v Sloveniji že tretje leto zapored prihaja iz družbe KD Skladi

Nagrada za Naj upravljavca vzajemnih skladov, ki jo slovenska finančna revija podeljuje že osmo leto zapored, je tudi letos pripadala predstavniku KD Skladov Primožu Cenclju. Primož Cencelj, CFA, je trikratni prejemnik nagrade naj upravljavec premoženja v Sloveniji (za leto 2017, 2015 in 2013), znotraj KD Krovnega sklada upravlja podsklada KD MM in KD Bond ter KD Corporate Bonds v skupni vrednosti 54 milijonov evrov. Nagrade in ocene delovanja skladov v triletnem in petletnem obdobju z zvezdicami v našem prostoru pomenijo najvišjo nagrado na tem področju in izkazujejo kakovost upravljanja posameznega sklada v svoji kategoriji.

 

Na fotografiji Primož Cencelj, CFA, trikratni prejemnik nagrade naj upravljavec premoženja v Sloveniji

 

Družba za upravljanje KD Skladi, ki je bila ustanovljena 1994 kot prva družba za upravljanje v Sloveniji, hkrati upravlja tudi prvi slovenski vzajemni sklad KD Galileo. Družba KD Skladi je že od samega začetka zavezana k najvišjim standardom odličnosti, kar potrjujejo tudi priznanja, ki jih redno prejemajo tako doma kot v tujini.

 

Letos sta zmagovalna vzajemna sklada z najboljšo oceno, pet zvezdic, za triletno in petletno obdobje postala:

Luka Podlogar, predsednik uprave KD Skladov, se je novih priznanj iskreno razveselil: »S tretjim zaporednim priznanjem za naj upravljavca leta in drugimi nagradami smo ponovno dokazali, da imamo najbolj strokovno upraviteljsko ekipo, ki jo sestavljajo izjemni strokovnjaki. Takšne uspehe dosegamo zahvaljujoč visoko profesionalnemu in kakovostnemu upravljanju, ki je osnova našega poslovanja, kar prepoznajo tudi naši vlagatelji.«

Mesečno poročilo KD Krovnega sklada za februar 2018

Mesečno poročilo za februar 2018


Naložbeni komentar – februar 2018

Globalni delniški trgi so februarja izgubili nekaj manj kot tri odstotke. Delnice evropskih podjetij so se pocenile bolj kot ameriške. Vsi donosi so merjeni z indeksi MSCI, izraženimi v evrih.

Ameriški delniški indeks S&P 500, ki je januarja dosegel svoj zgodovinski vrh, se je na začetku meseca pocenil. Delnice so se sicer v drugi polovici meseca dražile, toda ne dovolj, da bi indeks mesec zaključil s pozitivnim donosom. Največja pocenitev je bila v energetskem sektorju. Podražile so se delnice podjetij iz tehnološkega in finančnega sektorja, ki tudi predstavljata največji delež v tržni kapitalizaciji ameriškega delniškega trga. Donosnost do dospetja 10-letne državne obveznice se je povišala in znašala na koncu meseca 2,9 %. Trg trenutno pričakuje tri dvige obrestne mere do konca leta. Kot novi vodja centralne banke je zaprisegel Jerome Powell, ki je zamenjal Yellenovo. Po zadnjih podatkih je bila rast BDP-ja 2,5-odstotna na letni ravni. Stopnja brezposelnosti je na 17-letnem dnu, zaslužki zaposlenih pa so se po zadnjih podatkih povišali za več kot štiri odstotke v zadnjem letu.

Evropske delnice so se pocenile bolj kot ameriške z vidika evrskega vlagatelja. Razlog je tudi v okrepitvi dolarja proti evru. Donosnost do dospetja 10-letne nemške državne obveznice je bila pri 0,8 % na začetku meseca najvišja v zadnjem letu. Kljub tem so se zahtevane donosnosti na evropskih obvezniških trgih do konca meseca znižale in obvezniški indeks iBoxx se je v februarju zvišal.

Na Japonskem so po zadnjih podatkih zabeležili najvišjo inflacijo po letu 2015, ko je administracija Abeja uvedla nove davščine. Na to se je odzvala tudi centralna banka, ki je napovedala spremembe programa kvantitativnega sproščanja, ko bo stopnja rasti cen dosegla dva odstotka. Jen se je februarja okrepil tako proti dolarju kot tudi evru.

Med državami BRIK so se podražile le naložbe v Rusiji, in sicer za 2,6 %, merjeno z indeksom MSCI, izraženem v evrih. Najbolj so se pocenile delnice v Indiji in na Kitajskem.

Tečaji na regijskih borzah so se tudi nekoliko znižali. Na ljubljanski borzi so se najbolj podražile delnice velenjskega Gorenja, in sicer za več kot 11 %, medtem ko sta koprska Luka in celjska Cinkarna izgubili skoraj 7 %.

Nova etapa

Poleg institucionalnega okvira finančne regulacije, ki promovira državne obveznice do odkupovanja obveznic s strani centralnih bank, je za uspešno implementacijo strategije potrebno politično preigravanje. Politična negotovost in nepričakovani šoki namreč investitorje vodijo v varnejše naložbe, med katerimi imajo ravno državne obveznice najbolj dominanten status.

Če je bilo zadnjega pol leta v znamenju materialnega izboljšanja gospodarstva, je bilo povsem naravno pričakovati, da bodo morale centralne banke zniževati svojo superstimulacijo. Tako se je dolgoročna obrestna mera v začetku leta krepko zvišala. Desetletni obveznici ZDA in Nemčije sta se približali trem odstotkom in 0,8 odstotka. Omenjena nivoja imata že velik vpliv na celotno velikost obvezniškega trga in s tem kreditno sposobnost držav ter posledično uspešnost prikritega bankrota.

Na taki točki pa je treba v igro vključiti prej omenjene politike. V zadnjem tednu smo bili priča dvema zgodbama, ki bosta zagotovo vplivali na bližnjo prihodnost. Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal začetek trgovinskih vojn z vpeljavo tarif na železo in aluminij. Igra trgovinskih vojn je stava na moč notranjega potrošnika. Tisti, ki je močnejši, na koncu zmaga. A ta je bolj Pirova zmaga, saj na poti vsi veliko izgubijo, in vprašanje smiselnosti je povsem na mestu. Za Trumpa osebno pa je to populistični boj za glasove ter naslovitev izpada davčnih prihodkov z izpeljavo davčne reforme. Hkrati pa začetek ohlajevanja pregrete ekonomije brez dviga obrestnih mer.

Med drugimi je odgovor na vpeljavo tarif napovedala tudi evropska komisija. Z združeno ekonomsko politiko ima tako priložnost, da državljanom EU dokaže smiselnost povezovanja. Še zlasti je to pomembno ob političnih »spremembah«, ki jih nakazujejo italijanske volitve. Stranke, ki so se v svojem obstoju opredelile kot evroskeptične sile, so dobile večino. In s tem možnost, da spremenijo italijansko pot.

Že v koalicijskih pogajanjih se bo izkazalo, ali bodo nadaljevali transakcijsko politiko ali pa bodo na prvo mesto postavili ideologijo. Kakorkoli že, prva reakcija kapitalskih trgov je bila »slaba novica je dobra novica«, kar pomeni manj restriktivna monetarna politika. S tem pa upočasnitev dvigovanja obrestnih mer, a tudi gospodarske aktivnosti.